»Na ravni Evropske unije je bil storjen ogromen korak naprej pri zagotavljanju pravic otrok,« je uvodoma pojasnila poslanka. Evropska komisija je po dolgem vztrajanju Evropskega parlamenta ter številnih pobudah civilne družbe leta 2021 sprejela celovito in ambiciozno strategijo za izboljšanje položaja ter pravic vseh otrok, ki jo dopolnjuje priporočilo Sveta o vzpostavitvi sheme Evropskega jamstva za otroke.

Za položaj ter pravice otrok in njihov prihodnji razvoj je med najbolj zaskrbljujočimi podatek, da je vsak četrti otrok v EU (skupno 18 milijonov ljudi v EU mlajših od 18 let) izpostavljen tveganju revščine in socialne izključenosti. Ko pobližje pogledamo osebne okoliščine znotraj skupine otrok, ugotovimo, da so temu tveganju še posebej izpostavljeni otroci invalidi ter otroci staršev invalidov, otroci iz enostarševskih družin in družin, kjer eden ali oba izmed staršev opravljata prekarno delo, otroci, ki se soočajo z brezdomstvom, romski otroci ter otroci z begunskim in migrantskim ozadjem.

Evropske institucije in države članice so se s sprejetjem Evropskega jamstva za otroke poenotile v odločenosti, da se spopadejo z revščino in izključenostjo v zgodnjem otroštvu ter presekajo medgeneracijski krog prikrajšanosti. Jamstvo za otroke konkretno pomeni, da so državam članicam na voljo smernice ter tudi evropska finančna sredstva za pomoč otrokom v stiski za zagotovitev ključnih storitev zanje s ciljem zmanjšati število otrok, ki živijo v revščini ali so izpostavljeni tveganju revščine za 5 milijonov do leta 2030. Priporočilo državam z najbolj izrazito prikrajšanostjo otrok nalaga, da boju proti revščini in socialni izključenosti otrok namenijo najmanj 5% sredstev, ki jih prejmejo iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).

»Da bi instrument Evropskega jamstva za otroke lahko zaživel v praksi, je ključno sprejetje nacionalnih akcijskih načrtov za njegovo izvajanje, ki v nacionalnem kontekstu podrobneje opredeljujejo ranljive skupine otrok ter konkretne ukrepe za zagotavljanje posameznih ključnih storitev zanje,« je izpostavila Hot.

Priporočilo Sveta iz junija 2021 je kot skrajni rok za sprejetje tovrstnih načrtov določilo 15. marec 2022. Medtem ko v državah članicah, tudi v Sloveniji, kot posledica učinkov pandemije, vojne v Ukrajini, energetske in splošne draginje narašča število otrok, ki živijo v tveganju revščine in socialne izključenosti, zaradi česar je Evropski parlament že pozval k povečanju sredstev, ki so na voljo državam članicam v okviru Evropskega socialnega sklada plus in instrumenta Next Generation EU za vsaj še 20 milijard evrov, pa Slovenija še vedno ni sprejela svojega akcijskega načrta za spopadanje z revščino otrok.

Na podlagi navedenega je poslanka na ministra naslovila naslednja vprašanja:

• Kdaj namerava Slovenija sprejeti ter Evropski komisiji posredovati nacionalni akcijski načrt? Ali v njem že upošteva spremenjeni kontekst novih kriz? Ali imamo rezervirana proračunska sredstva za izvajanje ukrepov Evropskega jamstva za otroke in katere so predvidene postavke?