Ena od posledic pandemije Covid-19 je kopičenje večjih količin odpadkov, tudi hitrih antigenskih testov. Po besedah vodje projekta v UKC Maribor Rakuše so samo v njihovem zavodu v letu 2020 ustvarili 1854 ton odpadkov, od tega 276 ton infektivnih odpadkov, tedensko pa okoli 2000 hitrih antigenskih testov. Zato je za bolnišnico pomembno, da najde način recikliranja čim večje količine odpadkov, je dejal.

Cilj projekta recikliranja hitrih antigenskih testov je zmanjšati število takšnih odpadkov na način, da se ločeno reciklirata bela plastika in nanozlato, ki sestavljata hitre antigenske teste.

Vodja projekta dr. Rudolf iz mariborske strojne fakultete je dejala, da bodo, ko bo recikliranje zaživelo v praksi, k zbiranju rabljenih hitrih antigenskih testov povabili tudi druge zdravstvene ustanove in posameznike, ki bi lahko uporabljene teste odlagali v zdravstvenih domovih: »Zdaj te teste, ki veljajo za nevarne odpadke, sežigamo. Ob sežigu enega milijona hitrih testov, ki uporabljajo za oznake nanozlato, zavržemo 0,1 grama zlata in 5000 kilogramov plastike, ki je uporabljena za ohišja. To predstavlja okvirno ocenjeno vrednost 15.000 evrov«. Njen sodelavec Švarc pa je pojasnil, da bodo reciklirano plastiko po ločitvi materialov lahko uporabljali za izdelavo elektroinštalacijskih ohišij, nanozlato pa je mogoče uporabiti predvsem v številnih kozmetičnih in optičnih izdelkih.

»Gre za inovativen projekt, ki sledi konceptu krožnega gospodarstva. Sledi cilju razbremenitve okolja oz. zeleni politiki, ki je tudi prednostno področje evropske kohezijske politike in Norveškega finančnega mehanizma, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za sofinanciranje takšnih projektov,« je v nagovoru dejal minister Jevšek. Poudaril je tudi pomen povezovanja različnih deležnikov, ki so tako javni zavodi kot podjetja: »Poleg inovativnosti je dodana vrednost tega projekta, da povezuje mariborsko univerzo, tamkajšnji klinični center in podjetja.«