Ministrica Kopač Mrak: “Verjamem v socialni dialog in da bodo socialni partnerji dosegli dogovor glede minimalne plače.”
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je na srečanju z delodajalci na temo minimalne plače poudarila, da verjame v socialni dialog in da bodo socialni partnerji dosegli dogovor glede minimalne plače, pri tem pa je poudarila, da minimalna plača ni zgolj ekonomska kategorija ampak tudi socialna.
Socialni partnerji so se že strinjali, da bi imela morebitna zamrznitev ali znižanje minimalne plače zanemarljiv vpliv na konkurenčnost. Dejstvo je, da so glavni problem minimalne plače stroški dela. Tega se vlada zaveda, zato bo pristopila k njihovemu znižanju. Sprejeli smo že vrsto ukrepov za izboljšanje fleksibilnosti na trgu dela. Vlada tudi že pripravlja celovito davčno reformo, katere cilj je razbremeniti delo in prerazporediti davčna bremena med ljudi, kapital in premoženje. In v okviru nove davčne reforme, ki bo razbremenila delo, bi lahko upali, da bo eden izmed učinkov reforme tudi za isto bruto plačo nekoliko višja neto plača.
V minimalno plačo, po zdaj veljavnem zakonu, sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja ZDR, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo (dodatek za nočno delo, delo v nedeljo, na praznike, dodatek za delovno dobo), razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa.
Nobena od 12 držav Evropske unije, ki so sodelovale v anketi našega ministrstva, v znesek minimalne plače ne vključuje dodatkov k osnovni plači delavca za določen mesec, kot je to v Sloveniji. Opozarjam tudi, da podatki o zneskih minimalne plače v državah članicah EU, ki jih objavlja Eurostat, niso primerljivi s slovenskimi zaradi različnih opredelitev minimalne plače na nacionalnih ravneh.
Zakon o minimalni plači ni premet prilagajanja slovenske pravne ureditve evropske unije. Ker v Evropski uniji ni neposrednih predpisov, ki bi neposredno zavezovali države članice o urejanju minimalne plače. Glede minimalne plače je treba še izpostaviti, da je v letu 2014 nominalna in realna rast minimalne plače prvič po letu 2010 zaostajala za nominalno in realno rastjo povprečne bruto plače.
V okviru socialnega dialoga si je nedvomno potrebno prizadevati za pravično in hkrati vzdržno rešitev problematike minimalne plače. Največja sporna točka nove ureditve minimalne plače ostaja torej upoštevanje dodatkov v minimalni plači, kar je tudi največkrat izpostavljen problem, ki ga na nas naslavljajo prizadeti delavci. “Verjamem, da bomo vlada in socialni partnerji tudi za novo ureditev minimalne plače našli kompromis,” je poudarila ministrica Kopač Mrak.
