Ministrica za delo Kopač Mrak v Bruslju s komisarko za zaposlovanje Thyssen
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak se je ob robu zasedanja ministrov EU za zaposlovanje v Bruslju sestala z evropsko komisarko za zaposlovanje Marianne Thyssen. Pogovarjali sta se o problemu dolgotrajne brezposelnosti, o načrtovanem svežnju za mobilnost na trgu dela ter o uresničevanju evropskih priporočil Sloveniji na področju segmentacije trga dela. Evropska komisija v drugi polovici leta obljublja sveženj ukrepov za reševanje problema dolgotrajne brezposelnosti, ki naj bi bil podoben svežnju za soočanje s problemom brezposelnosti mladih, je povedala ministrica in dodala, da Slovenija na ta problem opozarja že dlje časa.
V večini evropskih držav je dolgotrajno brezposelnih – gre za ljudi, ki so brezposelni več kot eno leto – že več kot polovica vseh brezposelnih; v Sloveniji po zadnjih podatkih 52 odstotkov, je pojasnila Kopač Mrakova. Ob tem je opozorila, da to niso samo starejši, kot se je verjelo pred krizo, temveč je tretjina dolgotrajno brezposelnih v EU pravzaprav mladih. Zato so po ministričinih besedah potrebne sistemske rešitve, podobne kot pri reševanju brezposelnosti mladih, na primer z obstoječimi sredstvi v okviru evropskega socialnega sklada povezati vse storitve na tem področju.
Kopač Mrakova se je s komisarko sestala ob robu zasedanja ministrov EU za zaposlovanje, na katerem je bilo veliko govora o brezposelnosti mladih. Pobude za zaposlovanje mladih sicer kažejo pozitivne učinke, vendar z rezultati še vedno ne moremo biti povsem zadovoljni, je opozorila ministrica. V Sloveniji je po njenih besedah največja ovira pri izvajanju shem jamstev za mlade to, da še ne morejo črpati sredstev iz novega finančnega okvira. Nujno je treba zagotoviti, da bo to čim prej operativno in da bodo sredstva čim prej na voljo, je poudarila. Spomladi je namreč vrhunec zaposlovanja, če zamudiš ta val, imaš slabše rezultate na področju zaposlovanja, saj zamude ni mogoče nadoknaditi s programi, ki jih razpišeš pozneje, septembra ali oktobra, je pojasnila.
Ministrica je izpostavila zavedanje, da služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dela vse, kar je mogoče, za pospešitev črpanja, a obenem obžalovala, da ni bil za mlade določen ločen operativni program, saj bi to olajšalo položaj. Kljub temu je Kopač Mrakova optimistična, da bodo razpisi mogoči še pred poletjem. Opozorila je še, da je to leto še posebej kritično, saj je njihovo ministrstvo eno redkih, če ne edino, ki je počrpalo vsa sredstva iz preteklega finančnega obdobja, tako da nima ostankov, ki bi jih zdaj lahko praskalo.
Na vprašanje, zakaj teče ta proces tako počasi, je ministrica odgovorila, da je sistem zelo kompleksen, da je bil operativni program za Slovenijo potrjen konec lanskega leta in da je treba sedaj pripraviti vse za izvedbo, pri čemer poskuša pristojna služba odpraviti rigidnosti iz prejšnjih let, kar pa terja čas. S komisarko se je sicer Kopač Mrakova pogovarjala tudi o svežnju za mobilnost delovne sile v EU, ki naj bi ga komisija predstavila letos. Pričakovanja Slovenije so po njenih besedah velika, zlasti glede revizije obstoječe direktive o napotenih delavcih, pri čemer si želi zelo jasna pravila, tako da prost pretok storitev na notranjem trgu ne bi povzročal socialnega dampinga.
Pogovarjali sta se tudi o evropskih priporočilih Sloveniji na trgu dela, pri čemer je ministrica izrazila željo, da bi komisija pri ocenjevanju ukrepov na področju segmentacije trge dela Sloveniji priznala večji napredek. V sedanjem osnutku dokumenta o oceni ukrepanja namreč piše, da je napredek skromen, kar je po ministričinih besedah glede na vse sprejete ukrepe neustrezno. Ministri so sicer v razpravi o socialnih temah v evropskem semestru izpostavili, da se gospodarska rast in okrevanje premalo izražata na samem socialnem položaju ljudi in stopnji zaposlenosti, ter opozorili, da je nujno bolj uravnotežiti ekonomske cilje, tako da bodo ljudje dejansko imeli koristi od gospodarske rasti. Kopač Mrakova je zadovoljna, da so tokrat prej dobili vse dokumente, saj to omogoča več časa za odziv in večjo vključitev socialnih partnerjev. V Sloveniji bodo v petek s socialnimi partnerji razpravljali o slovenskem reformnem programu, ki ga je treba v Bruselj poslati aprila.
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak se je v Bruslju s hrvaškim kolegom pogovarjala tudi o možnosti odprtja slovenskega trga dela za hrvaške delavce z julijem. V luči dobrih medsosedskih odnosov in ideje mobilnosti bi si želeli, da bi to lahko storili, je dejala, a poudarila, da položaj še analizirajo in da odločitev še ni sprejeta. Članice EU lahko novinkam dostop do svojih trgov dela omejijo za največ sedem let. To sedemletno obdobje je razdeljeno na tri etape: dve, tri in dve leti. Po vsaki etapi članice odločijo, ali bodo omejitev odpravile ali podaljšale. Julija se izteče prva etapa. Hrvaški minister za delo Mirando Mrsić je tako danes na dvostranskih pogovorih v Bruslju s kolegi iz nekaterih članic, na primer iz Slovenije, Belgije, Italije in Nizozemske, poizvedoval, kakšne odločitve lahko pričakuje julija.
Slovenska ministrica je po pogovoru s hrvaškim kolegom spomnila, da položaj v Sloveniji leta 2013 – slabe gospodarske razmere in naraščajoča brezposelnost – niso dopuščale odprtja trga dela, čeprav Slovenija na splošno to podpira. Sedaj analizirajo razmere na slovenskem in hrvaškem trgu, nato bo ministrstvo vladi predlagalo ukrepanje, končno besedo pa bo imela vlada; vlada odločitve še ni sprejela, tako da je preuranjeno govoriti o tem, kakšna bo, je pojasnila KopačMrakova. Na vprašanje, kaj bo predlagalo ministrstvo, pa je odgovorila, da so razmere na trgu dela sedaj boljše kot leta 2013, vendar pa je treba to vprašanje preučiti širše in premisliti o smiselnosti podaljšanja omejitve še za tri leta. “V luči dobrih medsosedskih odnosov in ideje mobilnosti, ki je ena temeljnih svoboščin v EU, bi si želeli, da bi lahko to prehodno obdobje končali,” je dejala ministrica Kopač Mrakova in dodala, da je vesela, da drugačne razmere sedaj dopuščajo razpravo o odprtju trga dela.
