Evropski parlament:
Na predlog S&D v Evropski uniji razglašene podnebne izredne razmere

Evropski parlament je danes na predlog naprednega zavezništva evropskih socialistov in demokratov (S&D) razlasil podnebne izredne razmere. Ob obravnavi dveh resolucij je Evropski parlament določil obveznost Evropske komisije, da zastavi načrt ukrepanja v skladu z zavezo o omejitvi globalnega segrevanj na manj kot 1,5 stopinje Celzija. Tako bo Evropska unija do leta 2030 morala zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 55 % (identični cilj je določil tudi nedavni kongres SD), do leta 2050 pa postati tudi ogljično nevtralna.

Z razglasitvijo podnebnih izrednih razmer je Evropski parlament sledil obsežni mobilizaciji javnosti, tudi globalnih podnebnih protestov, ki opozarjajo na nujnost ukrepanja za zaustavitev in ublažitev podnebnega segrevanja. Tanja Fajon, poslanka Evropskega parlamenta, je zato danes po sprejemu resolucij Evropskega parlamenta dejala, da “smo evropski socialisti na čelu prizadevanj, da z vsemi napori in ukrepi zaustavimo uničujoče posledice globalnega segrevanja. Zato je današnja odločitev pomemben znak, da bo Evropska unija podnebno krizo obravnavala kot nujnost največje prioritete. To ni le simbolna poteza, ampak prvi korak za to, da se v EU organiziramo za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje.”

Tanja Fajon

Evropski socialisti in demokrati smo na čelu prizadevanj, da z vsemi napori in ukrepi zaustavimo uničujoče posledice globalnega segrevanja. Zato je današnja odločitev pomemben znak, da bo Evropska unija podnebno krizo obravnavala kot nujnost največje prioritete in grožnjo človeštvu. To ni le simbolna poteza, ampak prvi korak za to, da se v EU organiziramo za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje.

Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD

Razglasitev podnebne krize je nedavno v pozivu slovenski vladi predlagala tudi poslanska skupina Socialnih demokratov. Podpredsednik SD Matjaž Nemec je danes razglasitev podnebnih izrednih razmer v Evropski uniji zato ocenil z besedami: “To je korak v pravo smer. S tem je boj zoper podnebne spremembe dobil najvišjo možno prioriteto, ki ji mora slediti tudi časovnica ukrepov in njihovo prednostno financiranje. Prav to smo Socialni demokrati ob nedavni podnebni razpravi v Državnem zboru predlagali tudi slovenski vladi.”

Resolucija o razglasitvi podnebnih izrednih razmer tudi določa, da bi morale države članice podvojiti svoje prispevke v Zeleni podnebni sklad. Države članice so že danes največje javne financerke podnebnih ukrepov, zato bi proračun EU moral v celoti izpolnjevati mednarodne obveznosti EU. Prav tako poslanke in poslanci ugotavljajo, da obljube razvitih držav ne bodo dosegle skupnega cilja prispevkov v višini 100 milijard ameriških dolarjev letno po letu 2020. Za učinkovitost ukrepanja je pomemben tudi poziv državam članicam, da do leta 2020 postopoma ukinejo vse neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva.

To je korak v pravo smer. S tem je boj zoper podnebne spremembe dobil najvišjo možno prioriteto, ki ji mora slediti tudi časovnica ukrepov in njihovo prednostno financiranje. Prav to smo Socialni demokrati ob nedavni podnebni razpravi v Državnem zboru predlagali tudi slovenski vladi.”

Matjaž Nemec, poslanec Državnega zbora in podpredsednik SD

Matjaž Nemec

Pomemben del razprave je bil posvečen pripravi na podnebni vrh COP25 v Madridu v začetku decembra. Na tej konferenci Združenih narodov se bo EU zavezala k ničelnim izpustom toplogrednih plinov do leta 2050, prav tako pa naj bi predstavila svojo strategijo za doseganje ogljične nevtralnosti.

Resolucija o razglasitvi izrednih podnebnih in okolijskih razmer je bila sprejeta z 429 glasovi za, 225 glasovi proti, 19 poslank in poslancev pa se je vzdržalo. Evropski parlament je sprejel resolucijo o COP25 z 430 glasovi za, 190 glasovi proti in 34 vzdržanimi glasovi.