Spremembe pokojninske zakonodaje:
Pravi koraki v pravo smer, a ključni izzivi ostajajo
Na začetku si je potrebno odkrito priznati eno dejstvo. Položaj večine upokojencev Sloveniji je slab. Pokojnine so mizerno nizke. Marsikateri upokojenec, tudi tisti, ki je celo življenje hodil v službo in delal, danes komaj preživi čez mesec. Le redki si lahko privoščijo kaj več, še za kavico s prijateljico ne ostane. Položaj je še slabši pri invalidskih upokojencih, ki so predčasno končali svojo delovno pot in se invalidsko upokojili. Ob tem se materialni stroški vse bolj višajo. V času, ko prihaja zima, grozljivo naraščajo tudi stroški ogrevanja. Domovi za starejše so za veliko ljudi nedostopni, tako zaradi zasedenosti in zaradi visokih cen. K slabemu položaju starejših prispevajo tudi čakalne dobe v zdravstvu.
Ob vsem navedenem se Slovenija stara, celo najhitreje v Evropski uniji. Povprečna starost se je v slabih treh desetletjih od časa osamosvojitve do danes zvišala s 35,9 na 43,4 leta, prav tako se je za okoli 8 let zvišala tudi življenjska doba. Res je, da živimo dlje, vendar se delež starejših nad 65 let povečuje.
Ključni izziv pokojninske zakonodaje je zagotoviti, da bo pokojnina zagotavljala človeka vredno življenje, pri tem pa dolgoročno zagotavljala vzdržnost pokojninskega sistema. S tokratnimi spremembami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Socialni demokrati smo prepričani, da je treba z odločnimi nadaljnjimi ukrepi vzpostaviti vzdržen pokojninski sistem, ki bo zagotavljal pokojnine za človeka vredno življenje!
Soniboj Knežak, poslanec Socialnih demokratov
Izenačitev odmernega odstotka za moške in ženske
Tokratna sprememba Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prinaša izenačitev odmernega odstotka tako za moške kot za ženske na 63,5 % (za moške sicer v 6 letnem prehodnem obdobju). To prinaša nekoliko višje pokojnine in višjo socialno varnost za upokojence, vendar le za tiste, ki se bodo upokojili po 1. januarju 2020.
Dvig pokojnin zaradi skrbi za otroke
Novost je tudi dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroke v višini 1,36 %, ki je primarno določen za osebe, ki so skrbele za otroka v prvem letu njegove starosti. Ker so to večinoma ženske, gre za ukrep, ki bo pripomogel k večji dejanski enakosti žensk, ki izvira predvsem iz njihove angažiranosti pri skrbi za družino in otroke.
Zvišanje najnižjih starostnih, vdovskih, invalidskih in družinskih pokojnin
Posebna pozornost je namenjena zvišanju najnižjih starostnih, vdovskih, invalidskih in družinskih pokojnin ter nadomestil invalidskega zavarovanja. Zanje se določa nov odstotek za odmero najnižje pokojnine, viša se osnova za odmero pravice do vdovske in družinske pokojnine ter za nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Odmerni odstotek se bo v primeru, da je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zvišal na 63,5 % pokojninske osnove, v primeru poškodbe ali bolezni izven dela pred dopolnitvijo 65 let pa na 41% pokojninske osnove.
Delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev
Po novem bodo zaposleni, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitvijo, a bodo kljub temu ostali zaposleni, prejemali 40 % pokojnine in ne le 20 % kot doslej. Prejemanje pokojnine ob hkrati zaposlitvi pa bo omejeno na največ tri leta, po poteku tega obdobja pa se bo pokojnina spet znižala na 20%. Delodajalci si sicer želijo imeti možnost, da sami odločijo, komu po izpolnitvi pogojev za upokojitev podaljšajo pogodbo in komu ne. Predvidevajo se tudi višje omejitve ur pri občasnem in začasnem delu upokojencev.
Le eden od potrebnih korakov
Če bo tokratna novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejeta, bodo upokojenci, ki se bodo upokojili po 1. januarju 2020, dobili višje pokojnine. Kaj pa tisti, ki so se upokojili prej? Ti bodo ne glede, da so delali enako dolgo, plačali enako prispevkov v pokojninsko blagajno, v slabšem položaju. To pred vse nas postavlja vprašanje, ali je takšen sistem pravičen.
Mnogi ugotavljajo, da so navedene spremembe premalo, da bi resnično izboljšali položaj upokojencev in zagotovili dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Sindikat upokojencev in civilna iniciativa Za upokojence gre se zavzemata za izboljšanje položaja upokojencev. V svojih zahtevah predlagata še kar nekaj ukrepov, ki bi bili potrebni in pravični. Potrebno je prisluhniti tudi njim in poiskati rešitve. Marsikomu se zdi nepravičen tudi dokup pokojninske dobe, ki se všteva v pokojninsko dobo z dokupom in omogoča predčasno upokojitev po pogojih 60-40 samo z odbitki. Poslanska skupina SD je pristojno ministrstvo že večkrat vpraševala, ali razmišlja o poenotenju vseh dob, kot je predvideno v sprejetih izhodiščih za reformo pokojninskega sistema, s katerimi so se strinjali socialni partnerji.
Izzivi ostajajo
Za dolgoročno vzdržnost našega pokojninskega sistema bo potrebno narediti še mnogo več od sedanjih popravkov pokojninske zakonodaje. Soočeni smo s hitrim staranjem prebivalstva in zmanjševanjem delovno aktivnega prebivalstva, kar prinaša vse slabše razmerje med vplačevalci in prejemniki pokojnin.
Poslanec Soniboj Knežak, ki je predstavljal stališča Socialnih demokratov ob obravnavi pokojninske novele, je zaskrbljen zaradi projekcij, ki kažejo na to, da bo do leta 2060 delovno aktivnih manj kot polovica vseh prebivalcev Slovenije. Zato poudarja, da bodo potrebne nadaljnje prilagoditve na trgu dela: »Še naprej moramo krepiti vseživljenjsko učenje kot del naše družbene kulture. Delovna mesta bomo morali bolje prilagoditi starejšim, jih izobraževati in jim pomagati. Mladim moramo omogočiti, da se bodo zaposlili prej. Preprečiti moramo odhod visoko usposobljenih kadrov v tujino, ob tem pa z večjimi vlaganja v raziskave in razvoj ter v večjo produktivnost povečati vplačila v pokojninski sistem. Ob tem je naša dolžnost, da povečamo dostopnost zdravstvenih storitev in da uredimo sistem sistem dolgotrajne oskrbe. Vse to kaže na to, da nas kljub pozitivnim premikom s tokratnimi spremembami čaka še veliko dela.«
Za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema je potrebno okrepiti njegovo dolgoročno vzdržnost. Mladim, ki vstopajo na trg dela, bo potrebno obnoviti zaupanje, da bodo ob solidarnem prispevanju v pokojninsko blagajno nekega dne tudi sami deležni družbene solidarnosti.
