Odbor za finance sprejel priporočila SD: centralna banka naj oceni smiselnost zaostrovanja kreditiranja prebivalstva
Parlamentarni odbor za finance je sinoči na predlog Socialnih demokratov in drugih koalicijskih strank Banki Slovenije priporočil, naj znova oceni sorazmernost ukrepov, s katerimi je zaostrila pogoje kreditiranja prebivalstva. Matjaž Han je v imenu predlagateljev ocenil, da gre za “drastičen ukrep” in da je potrebno razločevati med visoko tveganim zadolževanjem za nakup nenujnih dobrin in najemanjem posojil za denimo zamenjavo peči ali oken. Večkrat je poudaril, da upokojenci z do 700 evri pokojnine niso več kreditno sposobni. “To je za mene nesorazmeren ukrep in pika,” je dejal Matjaž Han.
Tej oceni so se pridružili tudi drugi člani odbora, pri tem pa je razprava opozorila tudi na nujnost, da vlada nadaljuje s prizadevanji za dvig plač in boljši dostop do stanovanj. Da se soočamo s stanovanjsko krizo, že dalj časa opozarja tudi SD, nedostopnost stanovanj pa je po njeni oceni posledica prepuščanja stanovanjskega področja trgu.
Banki Slovenije je parlamentarni odbor za finance zato priporočil, naj vnovič oceni sorazmernost ukrepov in jih, če se izkaže, da so prekomerni glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost, trenutno zadolženost prebivalstva in morebiten vpliv na zmanjšanje domače potrošnje, omili. Prav tako od Banke Slovenije pričakujejo, da znova oceni sistemska tveganja za povečano povpraševanje po posojilih izven organiziranih kreditnih trgov in za odliv komitentov z bančnega trga, pa tudi na nujno potrebno analizo dostopnosti finančnih virov za posameznike in gospodinjstva.
Kot je znano, je Banka Slovenije konec oktobra sporočila, da bo s 1. novembrom 2019 zaostrila pogoje potrošniškega kreditiranja. Natančneje, nezavezujoča makrobonitetna priporočila je zdaj preoblikovala v zavezujoč inštrument. Poleg tega je maksimalno ročnost potrošniških posojil z do sedaj priporočenih 10 let skrajšala na zavezujočih 7 let. To pa v praksi pomeni, da morajo banke pri kreditiranju striktno upoštevati predpisani del osebnega dohodka, ki mora posamezniku ostati na računu po plačilu kreditnih obveznosti. Ker se ta znesek (zdaj obvezno) dodatno povečuje še glede na število vzdrževanih otrok, to starše z dohodki okoli povprečnega postavlja na ali pod rob kreditne sposobnosti. Obenem to pomeni tudi popolno kreditno nesposobnost vseh upokojencev, katerih pokojnine so nižje od 700 EUR. Taka obvezujoča zaostritev torej pomeni, da približno 300.000 posameznikov, kljub rednih prihodkom, na reguliranem posojilnem trgu sploh ne bo več kreditno sposobnih. Še večjemu številu ljudi pa se bo kreditna sposobnost znatno zmanjšala.
Medletna rast potrošniških kreditov po letih (v odstotkih). Vir: Banka Slovenije
V poročilih o stabilnosti bančnega sistema regulator izpostavlja hitro rast novih potrošniških kreditov. Pri tem korektno navaja tudi, da imajo prebivalke in prebivalci Slovenije tudi visok delež prihrankov v obliki bančnih depozitov ter da se stopnja takega varčevanja še povečuje. Podatek, da so prebivalke in prebivalci Slovenije primerjalno gledano nizko zadolženi, potrjujejo tako podatki pristojnih inštitucij kot združenja bank. Zbirni podatki o obsegu kreditov in depozitov kažejo, da je obseg kreditiranja v letih pred krizo naraščal bistveno hitreje, kot sedaj zabeležena rast. Sorazmerno s povečanim zadolževanjem rastejo tudi bančni depoziti prebivalstva:
Zaskrbljeni smo, ker zaradi teh ukrepov več kot 300.000 ljudi, ki ima redne prihodke, ne bo imelo dostopa do vsakršnega kreditiranja. To lahko povzroči mnoge življenjske stiske in nezmožnost mnogih, da si izboljšajo pogoje za življenje in za delo.
Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD
V zadnjih letih ocene stabilnosti bančnega sistema s strani pristojnih inštitucij izpostavljajo zmerna tveganja. Na področju potrošniških posojil pri tem izpostavljajo zlasti dva dejavnika. Prvi je visok delež kreditov, ki presegajo priporočeno razmerje med stroškom servisiranja dolga in dohodkom posameznika. Drugi je podaljševanje povprečne ročnosti novoodobrenih potrošniških kreditov, ki se je podaljšala na 7 let, pri čemer se hitro povečuje delež potrošniških posojil, katerih ročnost presega 10 let. Banka Slovenije tako navaja, da je od njenih priporočil odstopala skoraj četrtina zneska vseh odobrenih potrošniških kreditov in ocenjuje, da gre za veliko tveganje, zlasti v primeru morebitnega poslabšanja gospodarske slike.
Zavezujočo omejitev ročnosti potrošniških kreditov je mogoče razložiti kot ukrep proti anomaliji, ko posamezniki najemajo posojilo za nakup dobrin, katerih življenjska oz. amortizacijska doba je krajša od ročnosti kredita. Takšno nerazsodno zadolževanje za nakup netrajnih dobrin je vsekakor smiselno omejevati, saj pomeni veliko tveganje tako za dajalca kot za jemalca kredita.
Zato je tudi danes, v Sloveniji in 10 let kasneje, na mestu vprašanje, zakaj banke do sedaj niso upoštevale razumnih priporočil regulatorja, zlasti glede omejitve ročnosti potrošniških kreditov na maksimalno 120 mesecev?
Bistveno pomembnejši negativen vpliv na potrošnike bo imelo zavezujoče upoštevanje minimalnih zneskov, ki morajo ostati kreditojemalcu. Ker se temu (zaradi povečanja minimalne plače povišanemu) znesku dodatno pridružuje še znesek za vzdrževanje otrok, pa to – glede na strukturo slovenskih plač in pokojnin – pomeni, da večina slovenskih družin in upokojencev ne bo več imela dostopa do reguliranega posojilnega trga.
Pri potrošniških kreditih torej ne gre le za nerazsodno zadolževanje posameznikov za nenujne dobrine, ki si jih glede na svoje dohodke ne morejo privoščiti, kot to želijo prikazati nekateri podporniki omejevalnih ukrepov. Z njihovo pomočjo mnogi poskrbijo za nujna hišna popravila, za nakupe kurjave, šolskih potrebščin, za zdravstvene storitve ali pa preprosto za premostitveno uravnavanje svoje osebne likvidnosti. Če bo veliki večini prebivalstva močno otežen dostop do kreditnega trga, jim bo odvzeta tudi možnost, da z bančnim posojilom pomagajo sebi in svojim bližnjim v primeru nepričakovanih, a za življenje nujnih izdatkov.
Škodljive posledice prekomernih kreditnih tveganj na prebivalstvo, na gospodarstvo in na celoten bančni sistem, so jasne. Kaj se lahko zgodi, če tveganja niso obvladovana, nam je jasno pokazala zadnja globalna finančna kriza. Obseg drugorazrednih (t.i. ‘subprime’) kreditov v ZDA, na katerega so finančne ustanove špekulativno vezale svoje izvedene finančne inštrumente, je bil prva domina v verigi, ki je ob podiranju skoraj dotolkla svetovno gospodarstvo in standard prebivalstva razvitega sveta za več kot desetletje prepustila recesiji in stagnaciji. Toda jasno je tudi, da je tako stanje lahko nastalo prav zato, ker je bil milijonom ljudi onemogočen dostop do reguliranega trga posojil!
Za nastanek take situacije ne moremo kriviti ljudi, ki bi brezglavo najemali potrošniška posojila! Šlo je za ljudi, ki so v osebni stiski skušali reševati svoje težave. Država, banke in regulatorji so – namesto da bi se spopadli z naraščajočo dohodkovno neenakostjo – na eni strani zaostrovali pogoje kreditiranja, na drugi strani pa so ‘olajševali’ stanje tako, da so dopustili razvoj ‘sekundarnega’ trga, v katerem so z izvedenimi finančnimi inštrumenti sodelovale tako banke kot država (primer stanovanjskih varčevalnih skladov Fannie Mae in Freddie Mac). Vzroki za začetek finančne krize so tesno povezani s prizadevanji bank in kreditodajalcev – ne potrošnikov! – da bi zaobšli stroga pravila kreditiranja.
Izkušnje torej kažejo, da pretirano omejevanje kreditiranja potisne ljudi na neregulirani trg posojil, kjer so prepuščeni visokim obrestim in krutim načinom izterjave, z le minimalno pravno varnostjo.
Banka Slovenije v obrazložitvah svojih ukrepov navaja tudi primere konkretnih izračunov, s katerimi pojasnjuje vpliv novih ukrepov na potrošnike. Pri tem pa preseneča, da je v treh objavljenih konkretnih izračunih izbrala primere posameznikov s 1.500 oz. 1.700 EUR mesečne neto plače. Zaskrbljujoče je, da bančni regulator v svojih izračunih kot ‘tipične’ predstavi posameznike, katerih dohodki presegajo dvakratnik povprečne plače. Konkretne vplive na večino posameznikov z nižjimi dohodki so bile predstavljene šele skozi objave v medijih.
Ob tem v SD poudarjajo, da nobeni primerjalni mednarodni podatki ne kažejo, da bi potrošniki pri najemanju kreditov vedoč prevzemali nerazumna tveganja. Prav nasprotno, vse raziskave kažejo na to, da prav mali kreditojemalci bankam najbolj vestno poravnavajo svoje kreditne obveznosti. Ob tem zadnje letno poročilo Banke Slovenije za leto 2018 navaja, da ostajajo kreditna tveganja znižana, brez tendence sprememb. Edino povišano tveganje, ki ga izpostavlja Banka Slovenije, je povezano s trgom nepremičnin, kjer pa problem znova niso dana posojila, temveč skokovita rast cen nepremičnin. To nezdravo rast pa po prepričanju SD poganja vse kaj drugega kot dostopnost posojil za ljudi z nizkimi in povprečnimi dohodki.
Prikaz tveganj v slovenskem bančnem sistemu. Vir: Banka Slovenije
Nekateri ekscesi oz. poskusi goljufij s strani posameznikov – ki, kot navaja Banka Slovenije, niso predstavljali tveganja za stabilnost bančnega sistema – po mnenju predlagateljev seje na čelu s SD ne morejo biti razlog za splošno omejitev dostopa do posojilnih trgov. Zato je tudi Matjaž Han na seji poudaril, da je potrebno pri potrošniških kreditih ločevati med brezglavim zadolževanjem za nakupe nenujnih potrošnih dobrin in premišljenim zadolževanjem, ki posameznikom in gospodinjstvom omogoča, da ohranijo nadzor nad lastno likvidnostjo.
Iz gradiv Banke Slovenije je moč razbrati nekaj zaskrbljenosti zaradi nizke kreditne izpostavljenosti bank do podjetij; stopnja kreditiranja podjetij je res (tudi zaradi spremenjene strukture gospodarstva) bistveno manjša kot v predkriznem obdobju. Pri tem ni nepomembno spomniti, da je krizo v Sloveniji povzročila predvsem enostavna dostopnost slabo zavarovanih podjetniških posojil, dodatno pa jo je zaostrila nenadna ekstremna sprememba pogojev za presojo kreditnih sposobnosti podjetij. Kljub temu, da podjetja ne poročajo o večjih težavah pri dostopnosti bančnih posojilnih storitev, Banka Slovenije izvaja raziskave o dostopnosti finančnih virov za podjetja. Podobnih raziskav o dostopnosti finančnih virov za fizične osebe in gospodinjstva žal ni moč zaslediti.
Odbor Državnega zbora za finance je na koncu sprejel vsa štiri priporočila, ki jih je skupaj z drugimi koalicijskimi partnerji predlagala SD. Tako ocenjuje, da lahko prekomerno zaostrovanje pogojev kreditiranja povzroči številne negativne makroekonomske in fiskalne posledice ter posledice na bančnem trgu, zmanjšae ekonomsko in finančno sposobnost določenim skupinam prebivalstva (upokojenci, mladi, mlade družine z otroki, zaposleni za določen čas itd.) ter jim onemogoči reševanje njihovega stanovanjskega vprašanja, nakup trajnih dobrin ter nepredvidenih in nujnih storitev.
Zato je odbor priporočal Banki Slovenije, da ponovno oceni sorazmernost zaostritve pogojev kreditiranja prebivalstva in jih omili, če se izkaže, da so prekomerni glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost, trenutno zadolženost prebivalstva in morebiten vpliv na zmanjšanje domače potrošnje. Centralno banko je odbor pozval tudi k ponovni oceni sistemskih tveganj za povečano povpraševanje po posojilih izven organiziranih kreditnih trgov ter k pripravi analize dostopnosti finančnih virov za posameznike in gospodinjstva ter s svojimi ugotovitvami seznani javnost.
