“Samozaposleni in pekarni delavci so že pred epidemijo živeli v slabšem ekonomskem in socialnem položaju kot večina zaposlenih. Zaradi netipičnih oblik zaposlitve morajo delo opravljati v pogojih visoke stopnje ekonomske negotovosti in nizke socialne varnosti. Ukrepi za omejevanje širjenja virusa in blaženje ekonomskih in socialnih posledic epidemije pa so marsikateremu samozaposlenemu le še dodatno poslabšali njihov položaj. Država je namreč sprejela vrsto pravno zapletenih in nerazumljivih interventnih ukrepov glede upravičenosti do pomoči za samozaposlene. Nekateri ukrepi pa so bili celo sprejeti brez dodatnih pojasnil in konkretnih razlag, ki so se kasneje tudi pogostokrat spreminjali. Veliko število samozaposlenih, ki so zaprosili za pomoč države zaradi manjšega obsega poslovanja ali začasnega zaprtja svoje dejavnosti zaradi epidemije, so ob oddaji letnih davčnih obračunov celo ugotovili, da bodo morali prejeto pomoč vračati. Kar je seveda samo še dodatno poglobilo njihovo ekonomsko in socialno stisko,” je prepričana Bojana Muršič.

Razlikovanje med delavci, ki so zaposleni na podlagi pogodbe in samozaposlenimi glede upravičenosti do delnega nadomestila dohodka zaradi karantene ali varstva otroka je nepravično, poudarjajo Socialni demokrati. Izključevanje samozaposlenih iz tega konkretnega interventnega ukrepa pa tudi ni smotrno z vidika zdravstvene krize, ki še vedno traja. S tem se namreč samozaposlene sili, da delajo tudi v času odrejene karantene, saj si lahko le tako zagotovijo sredstva za preživetje. Dolžnost države je, da oblikuje takšne interventne ukrepe, ki bodo vse zaposlene spodbujali in motivirali k odgovornemu ravnanju, da ob rizičnem stiku ostanejo doma in s tem pripomorejo k omejevanju širjenja virusa.