Novela zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov s suvereno podporo skozi ciljno črto parlamentarne procedure

Poslanke in poslanci Državnega zbora so danes z več kot 80-imi glasovi ZA potrdili novelo Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki smo jo vložili s prvopodpisanim poslancem SD mag. Dejanom Židanom. Spremembe bodo invalidom pomembno izboljšale položaj v času zaposlitvene rehabilitacije.

27. januar 2021

“Septembra je bilo v Sloveniji med brezposelnimi 12.500 invalidov, od tega jih je 10 tisoč dolgotrajno brezposelnih,” je v stališču glede novele zakona povzel stanje prvopodpisani pod predlog, poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan.

Ta je manko dosedanje ureditve poslanec prikazal na konkretnem primeru, ko delavka, ki je invalidka tretje stopnje, z invalidnino 220 evrov mesečno za delo v programu zaposlitvene rehabilitacije z 8-urnim delavnikom ne prejema nobenega prejemka. “Prav tako po sedanjem sistemu invalidke in invalidi, ki ne dosežejo 100 delovnih ur mesečno, niso upravičeni do dodatnega prejemka,” je trenutno stanje opisal poslanec, se pa prav zaradi predlagane novele po njegovi oceni obeta nova praksa, ki bo zaposlitveno rehabilitacijo postavila ob bok s socialno aktivacijo.

Po sedaj veljavni zakonodaji ima namreč Invalid, ki je vključen v storitve zaposlitvene rehabilitacije, v skladu z zakonom sicer pravico do denarnega nadomestila iz naslova zaposlitvene rehabilitacije glede na vrsto, obseg in čas trajanja storitve. Tako je trenutno upravičen do plačila stroškov javnega prevoza ter do plačila stroškov bivanja v višini največ 20 % minimalne plače, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo več dni zaporedoma in če je otežen vsakodnevni prihod invalida k izvajalcu zaposlitvene rehabilitacije. Za čas trajanja zaposlitvene rehabilitacije v višini 40% minimalne plače mesečno pa je oseba, vključena v zaposlitveno rahibilitacijo upravičena, če se storitve zaposlitvene rehabilitacije izvajajo v obsegu najmanj 100 ur in če invalid ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči.

Židan je prepričan, da je sprejem novele popotnica, da se bodo s skupnimi napori tudi v prihodnje na področju polnega vključevanja invalidov sprejemale dobre in soglasno podprte zakonske rešitve.

Na drugi strani pa trenutna ureditev za količino opravljenega dela nad 100 ur v zaposlitveni rehabilitaciji ne predvideva dodatne nagrade in s tem tudi ne motivacije za tiste invalide, ki so zmožni in pripravljeni delati v okviru zaposlitvene rehabilitacije več kot 100 ur mesečno, saj določilo ne predvideva denarnega prejemka, ki bi bil izračunan na podlagi opravljenega števila ur v zaposlitveni rehabilitaciji. Ta namreč določa zgolj najnižjo mejo (100 ur), ki jo mora invalid opraviti zato, da je upravičen do denarnega nadomestila v višini 40 % minimalne plače mesečno.

Po novem predlogu zakona pa bodo tako invalidi, ki lahko opravijo 60 do 128 ur mesečno dela v programu zaposlitvene rehabilitacije, dobili 54 odstotkov minimalne plače, tisti, ki bodo lahko opravili več kot 128 ur delovnih ur mesečno, pa bodo prejeli znesek v vrednosti 65 % minimalne plače.

“Nekdo govori, da vsak korak šteje. S tem korakom bomo naredili pomemben korak naprej pri zaposlitveni rehabilitaciji in zahvaljujem se vsem za dosedanjo podporo”, je razpravo na današnji seji zaključil mag. Dejan Židan. Po njegovih besedah pa sprejem novele ni samo odprava krivice invalidom, vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo, temveč popotnica, “da se bodo s skupnimi napori tudi v prihodnje na področju polnega vključevanja invalidov sprejemale dobre in soglasno podprte zakonske rešitve.”