Sogovorniki tokratnega pogovora #Opozicija so soočili mnenja o tem, kako poteka šolanje na daljavo v praksi z osebnimi izkušnjami staršev, učiteljev in dijakov, kakšne so posledice pri otrocih in kako jih prepoznati. Jožica Frigelj, sicer učiteljica razrednega pouka, je povedala, da so v prvem valu epidemije spomladi odkrivali vse na novo, saj se učitelji nikakor niso izobraževali za pouk na daljavo. Največji problem je bil nato to naučiti še učence, zlasti mlajše, pa tudi starše.

Po njenih besedah “izobraževanje na daljavo, sploh pri mlajših učencih v prvem in drugem triletju, ne more nadomestiti izobraževanja v učilnici”, saj gre za drugačen način sprejemanja znanj in učitelja, ki ta znanja podaja. “Sprejemati nova znanja preko ekrana, ne glede na to, da me poznajo, ni isto,” je pojasnila.

Tudi raziskovalka Emilija Stojmenova Duh bi bila presrečna, če bi njen prvošolec hodil v šolo, namesto da se uči na daljavo. “Prvič v življenju se srečujem s tako nalogo in res dvomim vase, da bom zmogla. Z vsakim tednom, dnevom vedno slabše gre. Motivacija ne izginja samo pri otroku, ampak počasi tudi pri meni,” je priznala. Ker prihaja iz tujine, ji zmanjkajo besede za pesmice, zgodbice in vse tisto, kar se učijo v prvem razredu osnovne šole.

Učitelj nemščine Luka Žižek je opozoril, da učenci s poukom na daljavo sčasoma izgubijo koncentracijo. “Kažejo se znaki utrujenosti, pomanjkanje motivacije in socialnega stika in to je največja razlika med marcem in zdaj,” je poudaril. Poleg tega vsi starši niso usposobljeni za podajanje učne snovi in ne morejo pomagati svojemu otroku, učenci pogrešajo stik z učiteljem. Kar 20 odstotkov učencev si mora tudi deliti računalnik s sorojenci, zato je delo na daljavo po njegovih besedah za vse stresno.

Tudi za dijaka četrtega letnika Jana Verovška je osebni stik s sošolci in učitelji nepogrešljiv. Izpostavil je predvsem spoznavanje sošolcev v prvem letniku, ko navežeš prave stike in se povežeš v neko razredno skupnost. “To je zelo pomembno za to, da lahko funkcioniraš naprej,” je navedel. Kot je dodal, se zdaj pripravlja na maturo, kar je v teh časih šolanja na daljavo težko. “Zdaj imamo v enem dnevu v povprečju šest ur, smo bolj utrujeni, saj je veliko težje spremljati pouk kot pri šolanju v šoli,” je dejal.

V nadaljevanju so se sogovorniki dotaknili tudi ocenjevanja. To je v tem času po mnenju Frigljeve brezpredmetno, dokler niso zagotovljene vse možnosti za vse učence in dijake. Žižek podpira eno ocenjevalno konferenco, pa tudi idejo mladine o morebitnem krčenju učnih načrtov. Verovšek pa je izrazil skrb glede mature, ker se ne ve, kako jo bodo izpeljali letos. Vsi tako čakajo na odločitev pristojnega ministrstva.