Matjaž Han, vodja Poslanske skupine SD:Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi! Zadnje mesece smo priče pozitivnemu trendu gospodarske rasti, ugodnim ocenam bonitetnih hiš, imamo spodbudno rast zaposlovanja in relativno dober dostop do denarja. Pod črto, Slovenija vendarle okreva. Žal pa to okrevanje zaenkrat v manjši meri občutijo naše državljanke in državljani, delavke in delavci, socialno ogroženi. Tako so pred Vlado številni izzivi.
Pričakujemo, da bo Vlada svoje delo pospešila in po začetni fazi interventnega ukrepanja vse svoje napore usmerila v pospeševanje gospodarske rasti in za nas, Socialne demokrate, pomembno – povečanje zaposlenosti. Socialni demokrati ostajamo in bomo ostali trdno zavezani k težnjam, da moramo pospešiti nujne spremembe kot predpogoj za nadaljevanje in krepitev okrevanja. Pri tem izpostavljamo prioritete po točno določenem vrstnem redu, in sicer: prvič, okrepitev rasti in zaposlenosti, drugič, pomoč socialno šibkim za ohranitev socialne povezanosti družbe in šele nato, javnofinančna konsolidacija. Zato vas v luči teh dejstev, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem naslednje:
Kako bo Vlada ukrepala, da se okrepi gospodarstvo? Kaj bo storila, da se končno zaženejo pomembne investicije, kot je drugi tir, modernizacija železnic, izgradnja in nadaljevanje hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi, pa tudi začetek tretje razvojne osi?
Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije: Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Res je, drži, da so rezultati in trendi zaenkrat spodbudni. Vsi vemo, da Slovenija beleži precej veliko gospodarsko rast, daleč nad pričakovanji. Vemo, da je brezposelnost končno po dolgem času padla – januarja pod 10%. Tako denimo je v primerjavi z lanskim januarjem med nami več kot 25.200 ljudi, ki so aktivni. In to so zelo ugodni pokazatelji. Prej sem omenil, da nam tuje bonitetne hiše zvišujejo ocene, s tem postajamo gospodarsko in sicer zanimivo investicijsko okolje, torej, uvrščamo se že v krog držav z nizkim tveganjem.
Gospodarska rast je napovedana tudi za naprej. Seveda mora država storiti vse, in na tem bo Vlada intenzivno delala, da teh procesov ne ogrožamo, pač pa jih spodbujamo in to bomo tudi naredili. Seveda je tudi za Vlado ključno, če govorimo predvsem o gospodarsko-socialnem področju, da okrepi, skratka, ohranja in krepi gospodarsko rast, da še naprej zmanjšuje brezposelnost in da izkorišča svoje, torej naše, slovenske, prednosti. Slovenija ima les, tu je ogromno možnosti, ki se nam glede na pretekla obdobja kažejo. Slovenija ima vodo, Slovenija ima ugoden geostrateški položaj in kot pravite, upravičeno, izkoristiti ga mora končno že po vseh načrtih v preteklosti, v smeri modernizacije železnic, vključno z gradnjo drugega tira.
Seveda bo Vlada tudi natančno proučila možnosti za razvoj 3. razvojne osi in naredila tisto, kar bo le mogoče v tem mandatu, glede na stanje, kot ga kaže dokumentacija. In seveda bo država izvedla tudi številne druge projekte. Obsežen seznam projektov smo prijavili v t.i. Junckerjev paket, ti so javno dostopni. In vsi ti projekti so tisti, s katerimi bo Vlada pokazala, da bo aktivna, da bo gradila, da bo ustvarjala. Na drugi strani pa bomo seveda gradili tudi na ta način, da bomo povečevali zaposlenost, socialno varnost in ostalo.
Tako bi lahko rekli, da bomo predvsem na eni strani izboljšali poslovno okolje, dostop do finančnih virov in bolj internacionalizirali, torej odprli Slovenijo, tako da bomo odpravili številne administrativne ovire in da si bomo še nadalje prizadevali za zmanjševanje sive ekonomije, tu prizadevanja že kar uspešno potekajo. Še naprej bomo seveda storili, delali vse, da privabimo neposredne tuje investicije in zato je tako pomembno, da smo si zvišali tudi rang teh bonitetnih hiš in torej postali država, ki je za to bolj privlačna. Seveda pa gre tukaj še za spodbujanje znanj, tehnologij in vsega tega, kar sodi zraven.
Drugič bi lahko rekli, zagon investicij. Omenil sem že Junkerjev paket. Jasno, da bomo morali iskati tudi tuje investitorje, morda tudi pri infrastrukturnih podjetjih. To je še stvar ocene. Lahko zagotovim, da pristojna ministrstva, kajti gre za medresorske projekte, tukaj intenzivno delajo. Tako se denimo intenzivno proučujejo možnosti, kako bomo nadgradili železniški križ, torej ga ustvarili in nadgradili. Tu se tudi pogovarjamo s sosednjimi državami, za katere je ta projekt zanimiv, govorim o srednji Evropi, pa tudi s tistimi oddaljenimi državami, ki bodo lahko preko Luke Koper prihajali preko Slovenije v srednjo Evropo in tudi do nas samih. In naj omenim še to, da smo že do zdaj izjemno izboljšali črpanje evropskih sredstev. Tako denimo smo napredovali na 10. mesto, v zadnjem obdobju, v zadnjih mesecih pa smo celo v samem vrhu črpanja evropskih sredstev, za kar nam je priznanje izrekla tudi evropska komisarka na nedavnem obisku v Sloveniji, komisarka za to področje.
Naj omenim še, da imamo tudi proračun strukturiran tako, da bomo spodbujali investicije in denimo s projektom za energetsko prenovo stavb, ki se pravzaprav že odvija in se bo zdaj intenziviral, dosegli številne učinke.
Srečanje novega vodstva SD z vodstvom stranke ZaAB za krepitev sodelovanja
/in Novice /by prNa prvem pokongresnem srečanju novega vodstva Socialnih demokratov z vodstvi vseh parlamentarnih strank sta se na tovrstnem srečanju v Ljubljani sešla predsednik SD mag. Dejan Židan in predsednica ZaAB mag. Alenka Bratušek s svojimi sodelavci. Vodstvi obeh strank sta se pogovarjali zlasti o skupnih točkah, pri katerih bi stranki lahko sodelovali v prihodnje, in že našla skupni jezik pri spremembah ustave s področja javnega šolstva, ki jih predlagajo v SD.
Predsednik SD Židan je v izjavi za medije po sestanku napovedal, da bodo vodstvu ZaAB predstavili tudi nekatere druge zakone, ki jih pripravljajo ministri iz vrst SD. Prvi takšen bo zakon o državnem podjetju, ki bi gospodarilo z državnim gozdom, je pojasnil. Prav tako je izrazil zadovoljstvo nad podporo ZaAB pobudi SD za spremembo ustave na področju vode kot javne dobrine. Predsednica ZaAB Bratušek je potrdila, da je pogovor tekel zlasti o tem, kje lahko najdejo skupne točke. “Mislim, da je prav, da se znamo pogovarjati tudi preko meje koalicija – opozicija,” je poudarila predsednica ZaAB.
Oba sta ob tej priložnosti komentirala predlog rebalansa proračuna, ki ga je danes sprejela vlada. Židan je poudaril, da je bilo vsem ministrstvom odvzetega kar nekaj denarja. Nekaterim pravicam, ki so jih imeli državljani doslej, se bo treba odreči, najbolj nujne pa je vendarle treba ohraniti, je pojasnil predsednik SD. Bratuškova je dodala, da rebalansa sicer še niso prejeli. Bo pa po njenih besedah “zanimivo videti, kako se vse te številke seštejejo”, glede na to, da je vlada pri pogajanjih na kar nekaj segmentih popustila.
Sicer pa je bil namen sestanka vodstev strank zlasti predstaviti novo vodstvo SD in njegov način razmišljanja, ki po Židanovih besedah “ni znotraj okvirov koalicije, ampak je širši”. Kot je pojasnil, je potrebno sodelovanje vseh parlamentarnih pa tudi zunajparlamentarnih strank. Srečanje je bilo sicer prvo v vrsti sestankov SD s parlamentarnimi strankami, ki jih je predsednik Židan napovedal, ko je 10. januarja na kongresu SD tudi uradno prevzel vajeti stranke. “V prihodnjih dneh se bomo sešli še s parlamentarnimi strankami ZL, DeSUS, SMC, NSi in SDS,” je še napovedal predsednik SD Židan.
Zvesta članica Socialnih demokratov tovarišica Vida Mravlja praznovala 90 let
/in Novice /by prDolgoletna aktivna članica Socialnih demokratov Vida Mravlja je praznovala 90. letnico. Ob tej priložnosti ji je svetnik Socialnih demokratov v svetu Četrtne skupnosti Šiška mag. Marko Lemaić v imenu stranke čestital za visoki jubilej in ji podaril knjigo nekdanjega poslanca SD Mirana Potrča.
Tovarišica Vida Mravlja se je rodila leta 1925 v vasi Gojače v občini Ajdovščina v družini s petimi otroki. Kot narodnozavedna Slovenka se je že v zgodnji mladosti vključila v narodnozavedna gibanja, ki so se upirala fašističnemu teptanju slovenskega naroda. V času 2. svetovne vojne je vstopila v mladinsko organizacijo Osvobodilne fronte, postala kurirka in okrožna aktivistka srednjeprimorskega okraja. Skupaj s partizanskim 9. korpusom je vstopila v svobodno Gorico. Po vojni je delala na Občini Ajdovščina, svoj delovni vek pa je zaključila v podjetju Adria Airways, kjer je bila vodja telegrafa in ustanoviteljica sindikata delavcev. Vida Mravlja je sodelovala tudi pri ustanovitvi organizacije TIGR-ovcev v Ljubljani.
Ko se je tovarišica Vida s kančkom nostalgije zazrla v kipec Ikarusa, ki jo spominja na delo v Adria Airways, je o bodočnosti stranke SD, v kateri je že od vsega začetka, povedala, da bi se stranka morala še bolj odločno boriti za pravice delavcev in zaposlenih ter da bi stranka morala spodbujati rast zasebnih malih in srednjih podjetij. Tovarišica Vida je odločno proti prodaji uspešnih državnih podjetij in si želi, da bi država morala pomagala odpirati nova podjetja, saj bi tako več mladih delavcev in delavk pridobilo delo.
Intervju s predsednikom SD mag. Dejanom Židanom na TV SLO 3
/in Novice /by prIntervju s predsednikom Socialnih demokratov mag. Dejanom Židanom na 3. programu TV Slovenija, ki ga je v sredo, 28. jauarja 2015, vodila novinarka Katarina Golob. V pogovoru je predsednik SD Židan spregovoril o krepitvi stranke po kongresu z novim vodstvom, privatizaciji državnega premoženja, projektih vlade ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odgovarjal na številna druga vprašanja o aktualnih zadevah.
Priporočamo ogled na spletnem naslovu: http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174316830
“Holokavsta, tega nesrečnega poglavja človeške zgodovine, se moramo ves čas spominjati, da se kaj takega nikoli več ne ponovi!”
/in Novice /by prLeta 2005 je bil 27. januar z resolucijo Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) razglašen za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na pobudo Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Slovenije ter koordinacijskega odbora žrtev nacifašističnega nasilja je Poslanska skupina Socialnih demokratov, s prvopodpisanim nekdanjim poslancem SD dr. Markom Pavliho, 12. septembra 2007 podala predlog vladi za razglasitev 27. januarja za dan spomina na slovenske žrtve nacifašizma. Vlada RS je leta 2007 sledila tej pobudi in v Sloveniji ta spominski dan uradno obeležujemo od leta 2008.
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta je namenjen poklonitvi vsem žrtvam holokavsta in drugih genocidov, ki so posegli v temeljne vrednote človeške civilizacije in po koncu druge svetovne vojne privedli narode do zaobljube, da se tovrstna grozodejstva ne smejo nikoli več ponoviti. Na današnji dan leta 1945 so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz – Birkenau blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je tam umrlo okoli 1,5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Romov, Sintov, Slovanov in pripadnikov drugih narodov ter političnih nasprotnikov nacizma in fašizma, istospolno usmerjenih, vojnih ujetnikov, telesno slabotnih in duševno prizadetih ljudi. V to koncentracijsko taborišče smrti je bilo je bilo deportiranih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v Auschwitzu umrlo 1351. Ko je 27. januarja 1945 taborišče osvobodila ruska Rdeča armada, so lahko rešili le 7.650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.
Socialni demokrati ob letošnji 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz in ob današnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta izražamo upanje, da se kaj podobnega holokavstu v prihodnosti ne bo nikoli več zgodilo. Zato verjamemo v modrost in odgovornost vseh voditeljev po svetu, da takšnih grozot ne bodo nikoli več dopustili in ob tem citiramo nekdanjega generalnega sekretarja OZN Kofi Annana: “Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih židov in ostalih manjšin je bilo umorjenih na nepredstavljivo barbarski način. Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije.”
Minister za obrambo Janko Veber sprejel smučarskega asa Filipa Flisarja
/in Novice /by prMinister za obrambo Janko Veber je na Ministrstvu za obrambo sprejel smučarskega šampiona Filipa Flisarja. Pripadnik Športne enote Slovenske vojske Filip Flisar je na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Kreischbergu osvojil zlato medaljo in tako postal svetovni prvak v smučarskem krosu. Slovenska vojska sicer zaposluje 68 vrhunskih športnikov, v prihodnje pa bi se ta številka lahko še povečala do predvidenih 70.
Minister Veber je po sprejemu in pogovorih s Flisarjem povedal, da je navdušen nad dosežki vseh pripadnikov Športne enote.”Ko spremljaš smučarskega asa Filipa Flisarja, gre za poseben žar, saj gre za skupinski nastop, in ko vidiš, da naredi preboj, postaneš navdušen,” je ob sprejemu podeal Veber. Srečanje in pogovor s Flisarjem sta bila namenjena izmenjavi pogledov na sodelovanje in morebitne izboljšave. “Za nas je to zelo pomembno, saj želimo imeti pristen odnos s športniki, ki so vključeni v našo športno enoto, saj gre za promocijo Slovenske vojske in države,” je dodal minister Veber.
“Njegova vztrajnost, odkritost, prisrčnost in pripadnost državi ter želja po uspehu so vrednote, ki jih želimo gojiti tudi med pripadniki SV,” je še povedal minister Veber in dodal, da si želijo skupaj z Olimpijskim komitejem ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport nadgraditi priprave in pristop športnikov, da bi dosegali še boljše rezultate in dobre izkušnje prenašali na mlajše generacije. Filip Flisar se je ministru za obrambo zahvalil za pomoč in podporo na športni poti.
Minister Židan na zasedanju ministrskega Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo
/in Novice /by prMinistri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na prvem zasedanju Sveta EU pod predsedovanjem Latvije. S strani Slovenije se zasedanja udeležuje minister in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan. Zasedanje so ministri začeli s predstavitvijo prednostnih nalog predsedstva ter nato z vsebinami s področja ribištva, nadaljevali pa s točkami s področja kmetijstva.
Prvo zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli s predstavitvijo polletnega delovnega programa predsedujoče Svetu EU Latvije, nadaljevali pa so z vsebino s področja ribištva. Na popoldanskem delu zasedanja pa so ministri obravnavali vsebine s področja kmetijstva, in sicer so obravnavali poročilo Komisije ter opravili razpravo o stanju in sprejetih dodatnih ukrepih zaradi posledic vpliva ruske prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov ter, v okviru točk razno, razpravljali o prihodnosti sektorja sladkorja ter o uvedbi dodatnih tržnih ukrepov v mlečnem sektorju.
Minister mag. Dejan Židan se je ob robu obiska v Bruslju srečal tudi s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jim je predstavil aktualne informacije in prednostne naloge MKGP.
Več podrobnosti o zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo ter o programu predsedovanja Latvije Svetu EU si lahko preberete na spletni povezavi:http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/7862/
Odziv predsednika SD ob rezultatih parlamentarnih volitev v Grčiji
/in Novice /by prPredsednik slovenskih Socialnih demokratov mag. Dejana Židana se je v ponedeljek, 26. januarja 2015, dan po razglasitvi rezultatov, odzval z izjavo za javnost v zvezi z volitvami v Grčiji:
“Sporočilo grških volilvk in volivcev je bilo jasno – dovolj tako ostrih varčevalnih ukrepov in diktata evropske trojke. Takšno voljo ljudstva bo potrebno spoštovati, a ostaja skrb, kdo bo odplačal grške dolgove? Osebno sicer pozdravljam rezultat grških volitev in zmago leve stranke Siriza, a slovenski Socialni demokrati hkrati pričakujemo proevropsko napredno grško vlado, ki se bo borila proti korupciji, davčnim oazam in utajam davkov ter bo sposobna konstruktivnega dialoga z vsemi strankami in evropskimi partnerji. Upam, da najverjetnješi novi premier Aleksis Cipras ljudem ni dajal iluzornih obljub, saj si teh Grčija ne more privoščiti. Skrajni čas je za poštene in verodostojne politike.”
Poslansko vprašanje vodje PS SD Matjaža Hana
/in Novice /by prMatjaž Han, vodja Poslanske skupine SD:Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice in kolegi! Zadnje mesece smo priče pozitivnemu trendu gospodarske rasti, ugodnim ocenam bonitetnih hiš, imamo spodbudno rast zaposlovanja in relativno dober dostop do denarja. Pod črto, Slovenija vendarle okreva. Žal pa to okrevanje zaenkrat v manjši meri občutijo naše državljanke in državljani, delavke in delavci, socialno ogroženi. Tako so pred Vlado številni izzivi.
Pričakujemo, da bo Vlada svoje delo pospešila in po začetni fazi interventnega ukrepanja vse svoje napore usmerila v pospeševanje gospodarske rasti in za nas, Socialne demokrate, pomembno – povečanje zaposlenosti. Socialni demokrati ostajamo in bomo ostali trdno zavezani k težnjam, da moramo pospešiti nujne spremembe kot predpogoj za nadaljevanje in krepitev okrevanja. Pri tem izpostavljamo prioritete po točno določenem vrstnem redu, in sicer: prvič, okrepitev rasti in zaposlenosti, drugič, pomoč socialno šibkim za ohranitev socialne povezanosti družbe in šele nato, javnofinančna konsolidacija. Zato vas v luči teh dejstev, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem naslednje:
Kako bo Vlada ukrepala, da se okrepi gospodarstvo? Kaj bo storila, da se končno zaženejo pomembne investicije, kot je drugi tir, modernizacija železnic, izgradnja in nadaljevanje hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi, pa tudi začetek tretje razvojne osi?
Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije: Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Res je, drži, da so rezultati in trendi zaenkrat spodbudni. Vsi vemo, da Slovenija beleži precej veliko gospodarsko rast, daleč nad pričakovanji. Vemo, da je brezposelnost končno po dolgem času padla – januarja pod 10%. Tako denimo je v primerjavi z lanskim januarjem med nami več kot 25.200 ljudi, ki so aktivni. In to so zelo ugodni pokazatelji. Prej sem omenil, da nam tuje bonitetne hiše zvišujejo ocene, s tem postajamo gospodarsko in sicer zanimivo investicijsko okolje, torej, uvrščamo se že v krog držav z nizkim tveganjem.
Gospodarska rast je napovedana tudi za naprej. Seveda mora država storiti vse, in na tem bo Vlada intenzivno delala, da teh procesov ne ogrožamo, pač pa jih spodbujamo in to bomo tudi naredili. Seveda je tudi za Vlado ključno, če govorimo predvsem o gospodarsko-socialnem področju, da okrepi, skratka, ohranja in krepi gospodarsko rast, da še naprej zmanjšuje brezposelnost in da izkorišča svoje, torej naše, slovenske, prednosti. Slovenija ima les, tu je ogromno možnosti, ki se nam glede na pretekla obdobja kažejo. Slovenija ima vodo, Slovenija ima ugoden geostrateški položaj in kot pravite, upravičeno, izkoristiti ga mora končno že po vseh načrtih v preteklosti, v smeri modernizacije železnic, vključno z gradnjo drugega tira.
Seveda bo Vlada tudi natančno proučila možnosti za razvoj 3. razvojne osi in naredila tisto, kar bo le mogoče v tem mandatu, glede na stanje, kot ga kaže dokumentacija. In seveda bo država izvedla tudi številne druge projekte. Obsežen seznam projektov smo prijavili v t.i. Junckerjev paket, ti so javno dostopni. In vsi ti projekti so tisti, s katerimi bo Vlada pokazala, da bo aktivna, da bo gradila, da bo ustvarjala. Na drugi strani pa bomo seveda gradili tudi na ta način, da bomo povečevali zaposlenost, socialno varnost in ostalo.
Tako bi lahko rekli, da bomo predvsem na eni strani izboljšali poslovno okolje, dostop do finančnih virov in bolj internacionalizirali, torej odprli Slovenijo, tako da bomo odpravili številne administrativne ovire in da si bomo še nadalje prizadevali za zmanjševanje sive ekonomije, tu prizadevanja že kar uspešno potekajo. Še naprej bomo seveda storili, delali vse, da privabimo neposredne tuje investicije in zato je tako pomembno, da smo si zvišali tudi rang teh bonitetnih hiš in torej postali država, ki je za to bolj privlačna. Seveda pa gre tukaj še za spodbujanje znanj, tehnologij in vsega tega, kar sodi zraven.
Drugič bi lahko rekli, zagon investicij. Omenil sem že Junkerjev paket. Jasno, da bomo morali iskati tudi tuje investitorje, morda tudi pri infrastrukturnih podjetjih. To je še stvar ocene. Lahko zagotovim, da pristojna ministrstva, kajti gre za medresorske projekte, tukaj intenzivno delajo. Tako se denimo intenzivno proučujejo možnosti, kako bomo nadgradili železniški križ, torej ga ustvarili in nadgradili. Tu se tudi pogovarjamo s sosednjimi državami, za katere je ta projekt zanimiv, govorim o srednji Evropi, pa tudi s tistimi oddaljenimi državami, ki bodo lahko preko Luke Koper prihajali preko Slovenije v srednjo Evropo in tudi do nas samih. In naj omenim še to, da smo že do zdaj izjemno izboljšali črpanje evropskih sredstev. Tako denimo smo napredovali na 10. mesto, v zadnjem obdobju, v zadnjih mesecih pa smo celo v samem vrhu črpanja evropskih sredstev, za kar nam je priznanje izrekla tudi evropska komisarka na nedavnem obisku v Sloveniji, komisarka za to področje.
Naj omenim še, da imamo tudi proračun strukturiran tako, da bomo spodbujali investicije in denimo s projektom za energetsko prenovo stavb, ki se pravzaprav že odvija in se bo zdaj intenziviral, dosegli številne učinke.
Predsednik SD mag. Dejan Židan na zasedanju ministrov PES v Bruslju
/in Novice /by prPredsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan se je v Bruslju udeležil zasedanja kmetijskih ministrov EU, ob robu zasedanja pa se je udeležil še srečanja ministrov partnerskih strank iz vrst Stranke evropskih Socialistov (PES), kjer so mu kolegi ob tej priložnosti čestitali za izvolitev za novega voditelja slovenskih Socialnih demokratov. Židana je med obiskom v Bruslju sprejel tudi namestnik generalnega sekretarja PES Yonnec Polet, ki mu je prenesel čestitke in pozdrave predsednika PES Sergeja Stanisheva.
Srečanje “Evropa zdaj!” – 25 let od odhoda slovenske delegacije s 14. izrednega kongresa ZKJ
/in Novice /by prNa slovesnosti ob 25. obletnici odhoda slovenske delegacije ZKS s 14. izrednega kongresa ZKJ 22. januarja 1990 so nekdanji delegati obujali spomine na dogodke, ki so po njihovem mnenju pomembni za uveljavljanje socialdemokratske levice in osamosvajanje države. Ocenili so ga kot veliko in pogumno dejanje, ki je odprlo novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, ki je vodil delovno predsedstvo na srečanju v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, je v svojem nagovoru poudaril, da je ZKS, predhodnica SD, s tem tlakovala pot Slovenije v samostojnost in pluralnost.
Vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Zveze komunistov Slovenije (ZKS) in stranke prenoviteljev dr. Ciril Ribičič je dejal, da je prvič po dolgem času dobil občutek, da “nam ni vseeno, kako se obravnava slovenska zgodovina in kakšna vloga se priznava demokratični levici”. Razlog za odhod je bilo večinsko preglasovanje slovenske pobude glede varstva človekovih pravic in za avtonomijo republiških organizacij, je dejal in spomnil, da so takrat za 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) v Beogradu pripravili program, temelječ na evropski kakovosti življenja “Evropa zdaj!”.
Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je spregovoril o pritiskih na ZKS s strani Zveze komunistov Srbije in Jugoslovanske ljudske armade. Načelo demokratičnega centralizma se je v odnosu do slovenskih pogledov po Kučanovih navedbah uporabljalo kot poskus discipliniranja slovenske ZK. To se je, kot je dejal, najbolj drastično pokazalo takrat, ko je bila na hitro sklicana seja centralnega komiteja ZKJ z namenom, da pritisne na vodstvo ZKS, da prepreči sprejem dopolnil k slovenski ustavi. “Pritisk je bil tako močan, da sem odgovoril, da smo slovenski komunisti odgovorni slovenskemu narodu in slovenskemu delavskemu razredu in da smo najprej Slovenci in potem Jugoslovani,” je pojasnil Kučan in zanikal, da so s figo v žepu šli na ta kongres. “Tam smo si zelo prizadevali, da bi sprejeli drugačno usmeritev, ki bi omogočala demokratično razvojno potenco v takratni Jugoslaviji, a to žal ni bilo mogoče,” je dodal nekdanji predsednik RS.
“Naš odhod s 14. kongresa ZKJ je bilo veliko in hrabro dejanje,” je ocenil nekdanji predsednik ZLSD dr. Janez Kocijančič. Zatrdil je, da se niso bali romunskega scenarija in da so odšli zaradi lastnih spoznanj in prepričljivega programa o evropski kvaliteti življenja.
Nekdanja delegatka in predsednica Evropskega ženskega lobija Sonja Lokar je prepričana, da je odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ brez dvoma odprl novo poglavje v zgodovini slovenskega naroda in slovenske levice. Zanjo je ta odhod simbolno pomemben, ker je bilo to po njenem mnenju zadnje resnično pogumno dejanje slovenske levice.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil eden od mlajših v slovenski delegaciji, je opozoril, da je bilo leto 1990 polno protislovnih, a prelomnih dogodkov, brez katerih velika večina ljudi v četrt stoletja ne bi mogla s tako enotnostjo sprejeti tako usodne odločitve za našo prihodnost – ustanovitev Demosa, odhod slovenske delegacije s 14. kongresa ZKJ, prve demokratične volitve. “Če se potrudimo imeti skupno vizijo prihodnosti, ni tako nepremostljivih razlik med nami, da ne bi skušali ali z njimi živeti ali jih premoščati v skupno dobro,” je v svojem nagovoru poudaril predsednik države.
Videoposnetek slovesnosti v Cankarjevem domu:
Manjka video
25 let od odhoda slovenske delegacije ZKS s 14. izrednega kongresa ZKJ from Socialni demokration Vimeo.