Minister za obrambo in podpredsednik SD Janko Veber je vesel, da bo državno letalo Falcon, ki ga upravlja Slovenska vojska, lahko že čez dober mesec vozil človeške organe in dobesedno reševal življenja. Falcon je v letališkem hangarju na Brniku in pripravljen za pot v največ dveh urah, ki lahko odločata o življenju ali smrti. V minulem letu je Slovenska vojska z letalom Falcon sicer iz tujine v Slovenijo prepeljala tri obolele oziroma poškodovane pripadnike Slovenske vojske. Prav kratek odzivni čas, hitrost, zanesljivost posadk in zmogljivost letala so spodbudili razmišljanja o uporabi Falcona tudi za potrebe prevoza človeških organov. Pobuda je prišla od Slovenija transplanta, ki najema različne ponudnike, a so se ti večkrat izkazali za neprimerne, saj njihova letala niso bila na voljo ali pa niso mogla pristati v določenih vremenskih razmerah.

Po besedah podpolkovnika Andreja Prinčiča, ki koordinira projekt, je predlog pogodbe med MORS in Slovenija transplantom, ki bo naročnik in plačnik prevozov, usklajen in bo pogodba predvidoma podpisana že ta mesec. Možnosti uporabe Falcona se izjemno veselijo tudi na Slovenija transplantu, za katerega se v povprečju na leto opravi 25 prevozov organov in ki so imeli težave z dosegljivostjo primernih tetal, tako tehničnih kot tudi cenovno sprejemljivih. Direktorica Slovenija transplanta Danica Avsec je povedala, da gre predvsem za prevoze src, pri čemer je kratek čas izjemno pomemben, in dodala: “Ko izvemo, da je organ na razpolago, moramo prevoz izpeljati čim hitreje. Pri presaditvi srca to pomeni največ tri ure in pol od odvzema do presaditve. Ko srce z letalom peljemo v Slovenijo, je bolnik že na operacijski mizi in čaka.” Prav zato si pri Slovenija transplantu želijo letalsko ekipo, ki je zanesljiva in ima dovolj zmogljivo letalo, kar državni Falcon nedvomno je. Slovenija transplant prevoze organov, pri katerih čas ni tako pomemben, opravlja z rednimi linijami.

Ocena, ki so jo pripravili Slovenija transplant in Slovenska vojska je pokazala, da bo letalo Falcon na razpolago od 70 do 80 odstotkov časa, v katerem se pojavljajo potrebe po prevozih organov. Državni sekretar na MORS Miloš Bizjak je ob tem dodal, da je ta projekt za MORS zelo pomemben iz treh razlogov: “Prvi je humanitaren. Drugi je ta, da bi tudi s to storitvijo dodatno usposabljali naše pilote. Tretji razlog je, da zmogljivost Falcona uporabimo racionalno. Z vključitvijo v ta proces bo državno letalo dobilo dodatno dimenzijo in upravičenost in ne nazadnje bi se spremenil odnos javnosti do tega letala, ki ni najboljši.” Državni sekretar ob tem upa, “da mu bomo dali smisel vsaj toliko, da bodo davkoplačevalci razumeli, da ga nimamo samo zaradi tega, da ga vzdržujemo in šolamo posadke, ampak ga tudi koristno uporabimo.”

Z uporabo letala Falcona bodo največ pridobili bolniki, katerih življenja so najbolj ogrožena. Avsečevo veseli tudi dejstvo, da bodo sodelovali z znano letalsko ekipo Slovenske vojske, ki ima primerno letalo in je izkazala veliko empatijo za ta projekt. Uporabo Falcona v humanitarne namene podpirajo tudi pripadniki 152. letalske eskadrilje Slovenske vojske.

Obrambni minister Janko Veber je najprej obiskal Vojašnico Petra Petriča v Kranju, kjer sta ga pričakala načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in poveljnik Logistične brigade polkovnik Milan Žurman, ki je ministru skupaj s poveljniki 157. logističnega polka, 670. logističnega polka in Vojaške zdravstvene enote predstavil dosežke in aktualne naloge brigade ter enot v njeni sestavi.

V nadaljevanju delovnega obiska se je minister Veber v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani seznanil s potekom dela v zdravstveni ambulanti ter si ogledal zmogljivosti, ki jih ob naravnih nesrečah in drugih povečanih potrebah Slovenska vojska daje na razpolago tudi civilnim zdravstvenim ustanovam. V Vojašnici Edvarda Peperka so ministru Janku Vebru predstavili še sistem vzdrževanja vozil ter fizikalno kemični laboratorij. V zadnjem delu obiska si je minister Veber ogledal delavnico za vzdrževanje streliva in skladišče v Borovnici.

Pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe in sistema vzdrževanja vozil v delavnici za vzdrževanje bojnih vozil je posebej pomembno sodelovanje s civilnim prebivalstvom. Logistična brigada je izjemno aktivna pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, Splošni bolnišnici Jesenice je zaradi tamkajšnje gradnje urgentnega bloka dala v uporabo vojaško bolnišnico ROLE 2, za zdravljenje gripe pa so tudi v UKC Ljubljana zagotovili primerno opremo.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je zadovoljen, da je Slovenija iz Bruslja dobila uradno potrditev programa razvoja podeželja 2014-2020. Zaveda se, da je med kmeti prisoten strah pred spremembami, zato jih je pomiril, da ne bodo podprli nobenega zakona, ki bi v kmetijski prostor pripeljal kakršnekoli nove davke. Evropska komisija je danes potrdila 18 programov razvoja podeželja, že decembra pa je zeleno luč prižgala devetim programom. Doslej je tako potrdila 27 od skupno 118 programov v 28 članicah EU. Nekatere države jih namreč pripravljajo na ravni zveznih dežel, zato jih je več. “Ostali programi so obtičali, Evropska komisija pa bo v naslednjih dneh, tednih in mesecih iskala rešitve za te programe. Vesel sem, da je Slovenija zmogla napor in da je prišla v to prvo skupino,” je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Židan.

Slovenski program razvoja podeželja je težak dobrih 1,1 milijarde evrov, pri čemer bo 838 milijonov evrov prišlo iz proračuna EU, preostala sredstva pa bo primaknil državni proračun. Za krepitev konkurenčnosti bo namenjenih dobrih 20 odstotkov sredstev, za tržno povezovanje dobrih devet odstotkov, za naravne vire skoraj 52 odstotkov, za diverzifikacijo pa več kot 15 odstotkov. “Novi program razvoja podeželja je bolj osredotočen na mlade kmete, nova znanja v kmetijstvu, precej bolj je osredotočen na okoljske ukrepe, pomembno je razširjen tudi gozdarski del, ohranjajo pa se uspešne prvine dosedanjega programa. Ohranili smo zelo pomemben del investicij, saj ocenjujemo, da prestrukturiranje slovenskih kmetij še ni končano,” je povedal minister.

Za naložbe v fizična sredstva bodo v sedmih letih namenili dobrih 228 milijonov evrov, za kmetijsko-okoljska-podnebna plačila in ekološko kmetovanje bo na voljo dobrih 260 milijonov evrov, za razvoj kmetij in podjetij 125,3 milijona evrov, za plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami pa bodo odšteli skoraj 266 milijonov evrov. Židan še v tej polovici leta pričakuje prvi razpis, in sicer za izobraževanje, nato bo sledil razpis za mlade kmete, potem pa bodo prišli še tehnološki razpisi. Večina sektorjev je namreč izrazila željo, da bi bili razpisi sektorski. “Bo pa zaradi dinamike sprejemanja programa večina razpisov jeseni ali v začetku prihodnjega leta,” je povedal minister.

Ministrstvo se bo po koncu februarja sicer lotilo evalvacije programa razvoja podeželja. Nastajal je namreč od leta 2011, države pa so ga morale v zadnjih nekaj tednih in mesecih prilagajati novim zahtevam bruseljskega direktorata za okolje. “Predlog za nadgradnjo naj bi junija ali julija poslali v Bruselj, leta 2016 pa bi lahko bil dodatno nadgrajen,” je pojasnil. Ministrstvo med kmeti sicer zaznava veliko strahu pred spremembami, predvsem se bojijo novih davkov. V prvih dveh tednih marca bo zato potekalo skupno srečanje predsednika vlade Mira Cerarja, pristojnih ministrov in predstavnikov kmetijstva.

Veliko vprašanj je glede katastrskega dohodka. Posebna skupina strokovnjakov, tudi iz nevladnih organizacij, ki je pregledala stari zakon, je dobila pooblastilo, da pripravi lasten predlog, kakšen pavšalni sistem naj bi imeli v Sloveniji. “Tukaj ne ministrstvo ne vlada nimata vnaprejšnjih usmeritev. Želimo takšen sistem, ki bo do kmetijstva najbolj prijazen,” je dejal Židan. S plačilom katastrskega dohodka oz. pavšalnega davka se trenutno letno zbere okoli 36 milijonov evrov. “Mi nočemo, da se iz tega pobere karkoli več,” je dejal Židan. Kmetijsko ministrstvo je dalo finančnemu ministrstvu tudi formalni predlog za spremembo zakona o dohodnini, saj ne vidijo potrebe po tem, da je pri 7500 evrih skupnega letnega dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti določena meja, ko morajo začeti voditi knjigovodstvo.

“Naj imajo kmetije možnost, da se sami odločijo, ali želijo voditi knjige ali želijo biti pavšalni plačniki davščin,” je povedal minister. Glede načrtovanega nepremičninskega davka pa je stališče kmetijskega ministrstva, “da tam, kjer je davek, davkov ne sme biti”. “Ne bomo podprli nobenega zakona, ki bi pripeljal kakršnekoli nove davke v kmetijski prostor. Kar se davkov tiče, je strah kmetijskega prostora tukaj nepotreben,” je sklenil.

“Z današnjo ustanovitvijo posebnega odbora, ki bo preiskoval davčne nepravilnosti v državah članicah, smo evropski poslanci naredili prvi korak pri izpolnjevanju obljube, da bomo v boju proti davčnim oazam in goljufijam odločnejši,” je ob glasovanju v Evropskem parlamentu povedala evropska poslanka in podpredsednica Socialistov in demokratov mag. Tanja Fajon (S&D/SD). “Čeprav ima posebni odbor manj moči kot preiskovalni, za katerega sem se prvotno zavzela, bo lahko preiskoval široko paleto evropskih dokumentov. Optimistična sem, saj smo uspeli boj proti davčnemu kriminalu uvrstiti na vrh evropske agende. Odbor bo v letu dni izdelal poročilo in v njem predlagal zakonodajne rešitve. Čeprav je Evropski parlament v preteklosti že sprejel vrsto priporočil v boju proti pranju denarja, korupciji in organiziranemu kriminalu, nazadnje lani ob zaključku dela posebnega odbora za boj proti omenjenim nepravilnostim, evropske vlade niso storile pomembnega napredka,” je poudarila poslanka Fajon.

Poslanci so zahtevali hitre in pogumnejše skupne ukrepe, saj na dan prihajajo prihajajo nova in nova razkritja o posebnih ugodnostih, ki so jih države ali banke ponujale multinacionalkam za izogib plačilu davkov, ne le v Luksemburgu, pač pa tudi v številnih drugih državah. Poleg vprašanj, povezanih z domnevnimi kršitvami in nepravilnostmi pri uporabi državnih pomoči in davčne zakonodaje, se bo odbor ukvarjal tudi z drugimi sistemskimi vprašanji, kot so razlike v davčnih sistemih, pomanjkanje ustreznega bančnega nadzora, bančne tajnosti in vprašljive davčne prakse. “Pred seboj imamo težko nalogo, a se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo v težkih in negotovih razmerah v Evropi,”  je še dejala poslanka Tanja Fajon.

V prostorih Državnega zbora je v torek, 10. februarja 2015, potekalo 2. delovno srečanje vodstva in poslanske skupine SD z župani iz vrst Socialnih demokratov, ki so ga zbrani tokrat pričeli z minuto molka ob smrti župana občine Mislinja Franca Šilaka. Na srečanju je predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan z ekipo predstavil strategijo lokalnega razvoja in osnutek Uredbe CLLD – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community – Led Local Devolopment – CLLD), na podlagi katere bomo lahko v Sloveniji črpali skupaj 96 milijonov evrov finančnih sredstev, in sicer iz Evropskega kmetijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občine se morajo povezati v LAS-e (lokalne akcijske skupine), ki bodo morale nato pripraviti strategijo lokalnega razvoja. Ob predstavitvi osnutka je Židan izpostavil, da bodo pri področju varstva okolja in ohranjanje narave med drugim lahko financirane tudi manjše čistilne naprave. V zaključku srečanja je vodja poslanske skupine SD Matjaž Han županom predstavil še nekatere druge aktualne zadeve iz dela v DZ ter spomnil na negodovanje nekaterih regij v zvezi s projekti urgentnih centrov. Zato je bil na sestanku z župani sprejet dogovor, da Socialni demokrati čimprej organiziramo razpravo o izzivih v javnem zdravstvu, kjer bomo spregovorili tudi o težavah v zvezi z urgentnimi centri po Sloveniji.