Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je bil na novinarski konferenci ob predstavitvi zahteve jasen: »želeli smo pregledati vzroke za čakalne vrste, naredili smo korenito analizo stanja v zdravstvu v obdobju 2005 – 2020 in dobili presenetljive rezultate.« Židan je te povzel v pomenljivih številkah, ki kažejo, da je bilo v 27-ih javnih slovenskih bolnišnicah 2005 zaposlenih 2700 zdravnikov, danes jih je nekaj čez 4000, velik porast je v 15-ih letih zaznati tudi pri številu medicinskih sester vseh stopenj izobrazbe, leta 2005 jih je bilo 8200, danes se ta številka ustavi na 11000.

»Ob enakem številu prebivalcev in približno 10% porastu obravnav imamo kar 50% porast števila zdravnikov in 35% porast števila medicinskih sester v slovenskih javnih bolnišnicah, kar kaže, da se soočamo z izjemnim organizacijskim problemom,« je bil nadalje jasen Židan. O tem je poudaril, da ne gre pristati na dve teoriji, ki se pojavljajta v nameri reševanja čakalnih vrst, prva je teza iz vrst zdravniškega ceha in sindikatov o nujnosti večjega števila zdravstvenega osebja, druga pravi o koristnosti zasebništva. »Oba pristopa sta napačna, saj je za pravo naslavljanje problema treba narediti napor v smeri boljše organiziranosti v zdravstvu, v nasprotnem primeru obe tezi vodita v privatizacijo zdravstva, česar si ne želimo,« je izpostavil.

Poslanski skupini SD in LMŠ v obrazložitvi zahteve opozarjata tudi na epidemijo Covid-19, ki je po njunem še dodano poslabšala že tako slabe razmere na področju čakalnih dob v zdravstvu. »Še pred vrhuncem števila s SARS-Cov-2 okuženih bolnikov v bolnišnicah v decembru 2020, je zdravstveni sistem odpovedal. Kljub temu, da so bolnišnice in zdravstveni domovi imeli več mesecev časa za pripravo organizacije poteka rednega dela v času epidemije, so bili prisiljeni k zapiranju vrat in množičnemu odpovedovanju zdravstvenih storitev,« so bili kritični v strankah predlagateljicah. Po njunem prepričanju se aktualna vlada za čas njenega mandata ni »konkretno« lotila reševanja napak v javnem zdravstvu. »Nasprotno pa je z javnim denarjem nesorazmerno polnila javne zdravstvene zavode in ga poskušala preusmeriti tudi k zasebnikom. V času epidemije Covid-19 je tako že zasebnim zdravstvenim zavodom zagotovila plačilo za dodatne programe, posle s hitrimi testi in cepljenjem. Minister za zdravje na zasebnike računa tudi ob skrajševanju čakalnih vrst, kjer bodo v specialističnih ambulantah opravljene storitve financirane z javnim denarjem,« so še dodali v SD in LMŠ.

Stanje je po prepričanju obeh strank izjemno zaskrbljujoče, ko podatki razkrivajo, da so se čakalne dobe pri diagnostičnih postopkih povečale z 8 na 33 odstotkov, pri prvih specialističnih pregledih z 8 na 38 odstotkov, pri nenujnih operativnih posegih pa z 22 na 43 odstotkov. »Vse to dokazuje, da se je dostopnost do slovenskega zdravstva v tem času krepko zmanjšala. Po podatkih NIJZ je v začetku letošnjega februarja v naboru 25 zdravstvenih storitev za prvi pregled čakalo 57.146 oseb. Od tega jih je kar 21.499 čakalo nad dopustno čakalno dobo,« sta predlagateljici seje še zapisali v nadaljevanju besedila zahteve.

SD in LMŠ sta k zahtevi predložili tudi sedem sklepov, katere v sprejem predlagata članicam in članom Odbora za zdravstvo.

Sklepi:

• Odbor za zdravstvo priporoča da ZZZS pokrije stroške vseh prvih pregledov in po posameznih dejavnostih dogovori razmerja med plačanim številom kontrolnih pregledov glede na prve preglede. Prav tako naj se pripravi ustreznejše plačevanje prvih specialističnih pregledov.
• Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da uvede začasni dodatek za zdravstveni tim za dva dodatna prva pregleda na dan pri pacientih, ki čakajo preko dopustne čakalne dobe. Na ta način se stimulira zdravstveni tim, da odpravijo čakalne vrste na prvi pregled.
• Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da zadolži strokovna vodstva zdravstvenih ustanov, da v roku 1 meseca pripravijo načrte odprave čakalnih dob na prve specialistične preglede in diagnostične preiskave in jih opremijo tudi z oceno potrebne finančne kompenzacije.
• Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da pripravi orodja in zahteve odgovornejšega in učinkovitejšega upravljanja zdravstvenih zavodov.
• Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da priporoči, da se sredstva neizkoriščenih premij dopolnilnega zavarovanja namenijo za plačilo programov v zdravstveni dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, kjer so čakalne dobe najdaljše.
• Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da se vzpostavijo fiksni Covid dodatki, ki so neodvisni od plač zaposlenih in/ali delovnih izkušenj. Razdelijo se v fiksne razrede, za katere mora posameznik izpolniti določene pogoje (glede na vrsto dela, stopnjo izpostavljenosti in obseg dela).
• Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da se poveča vpis na medicinske fakultete za pridobitev večjega števila zdravnikov. Hkrati je potrebno prilagoditi število razpisanih specializaciji skladno s potrebami – torej kjer so dolge čakalne vrste (vključno z družinsko medicino), starostno strukturo že obstoječih zdravnikov določene specializiranosti in demografsko strukturo slovenskega prostora (dolgoročno načrtovanje). Posebej je potrebno nameniti dodatni stimulaciji mladih zdravnikov, da se odločijo za specializacijo družinske medicine – npr. višji izhodiščni plačni razred po opravljeni specializacijo, razbremenitev dela, zagotovijo možnosti dodatnega izobraževanja in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja.