Židan je zato danes na vlado naslovil poslansko vprašanje, ki se nanaša na zatrjevanje vlade o ustreznosti nabavljenih testov, ko ti po vladini oceni izpolnjujejo pogoje javnega razpisa in priporočila nacionalne skupine za hitre teste. Ob tem je poslanec izpostavil dva pogoja: specifičnost testa in njegovo občutljivost, glede katere je Židan predstavil naslednje podatke.

1. Proizvajalec hitrega testa, ki ga je nabavila vlada, zagotavlja 95,9% občutljivost.
2. Strokovna skupina za hitre teste določa vsaj 90% občutljivost v klinični uporabi.
3. Zahteva javnega razpisa je bila vsaj 90% občutljivost.
4. Svetovna zdravstvena organizacija zahteva vsaj 80% občutljivost (tukaj je potrebno upoštevati, da so nekaj nižji pogoji zaradi specifičnosti nerazvitega dela sveta).
5. Priporočila Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC) zahtevajo vsaj 90% občutljivost.

Ob tem je poslanec predstavil še ugotovitve Poročila Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano o verifikaciji nabavljenih hitrih antigenskih testov:

1. Občutljivost testa (HAT) v celotni skupini je 81,68% (934 vzorcev, 202 PCR pozitivnih in 165 HAT pozitivnih),
2. Občutljivost testa v skupini simptomatskih preiskovancev je 85,33% (374 vzorcev, 184 PCR pozitivnih in 157 HAT pozitivnih).
3. Občutljivost testa v skupini asimptomatskih preiskovancev je 44,44% (560 vzorcev, 18 PCR pozitivnih in 8 HAT pozitivnih).

Glede na objavljene podatke poslanca Socialnih demokratov mag. Dejana Židana zanima, zakaj vlada trdi, da testi ustrezajo kriterijem, »če javno objavljeni podatki kažejo, da ne ustrezajo kriterijem občutljivosti, tako glede zahtev javnega razpisa in s tem tudi ne kriterijem strokovne skupine za hitre teste.«

Od vlade Židan pričakuje tudi odgovor, kako bo ta informirala ljudi, ko je glede na preverjano občutljivost testov možno, da bo od 100 okuženih le predvidoma 44 na testu pozitivnih. Glede na to, da se čedalje več evropskih državah sooča tudi z novim sevom virusa, poslanca prav tako zanima o mnenjih strokovnjakov o uporabnosti hitrih testov pri mutacijah virusa ter o namerah vlade za krepitev zmogljivosti testiranja z molekularnimi metodami.

S številnimi dodatnimi vprašanji se je po seji odbora za zdravstvo na vlado obrnil tudi poslanec dr. Franc Trček, po mnenju katerega je včerajšnja razprava na seji »izkristalizirala dejstvo, da na ključno vprašanje o ustreznosti hitrih testov, predvsem pri ugotavljanju okužb pri asimptomatskih okužbah, še vedno ni odgovora.« Trček je zato vladi postavil vprašanje, zakaj predsednik vlade izjavlja, da so testi ustrezni, še preden je bila izvedena analiza. Po mnenju poslanca pa je tudi ključen tudi odgovor vlade o tem, kdaj bo slovenska javnost izvedela o dejanski ustreznosti nabavljenih testov in njihovi uporabnosti.

Informacije o največjem izvajalcu hitrega testiranja s hitrimi antigenskimi testi, ki je sočasno član vladne skupine za soočanje s covid-19, ima po prepričanju poslanca vse vse prvine konflikta interesa, o čemer Trček vlado sprašuje, kdaj bo z nastalo prakso prekinila. Poslanec je bil v obrazložitvi vprašanja kritičen tudi do izračunov stroškov testiranja, pri katerem se po njegovem mnenju prav tako porajajo sumi o »dobremu zaslužkarstvu izbrancev«. Trček zato od vlade pričakuje, da slednja javnosti predloži analizo z oceno realnih stroškov testiranja s hitrimi testi.