
Srečko Zajc
Publicist in uradnik, član SD
Republika nečastnih
Nizozemska vlada ni mogla več prikrivati škandaloznega oškodovanja na tisoče družin, ki jih je ne samo prikrajšala za otroške dodatke, ampak jih je vlačila po sodiščih kot kriminalce. Kriminalno zgodbo je vlada častno končala tako, da je odstopila.
Vlada države pod južnimi obronki Alp, ki resno tekmuje, da bo osvojila vsaj bronasto medaljo v pandemiji oziroma tekmi v številu mrtvih, sprejema kakofonične ukrepe, ki jih vsak član vlade, ki pride do mikrofona, razlaga po svoje, ne bo nikoli odstopila, zato ker na južni strani Alp čast nima domovinske pravice, ampak je še vedno v veljavi prikrivanje dejstev (kakor se je nova država začela, tako se nadaljuje). Roko na srce: partija je desetletja prikrivala povojne poboje in zanje de iure nihče ni prevzel odgovornosti, tako danes vlada prikriva odgovornost za mrtve v domovih starejših občanov in pri tem vsi spregledujemo, da ni vojne, ampak zdravstvena kriza in se znova obračamo stran. Sovraštvo do starejših generacij je postala politična zapoved desnih strank kamor sodi tudi prisilno upokojevanje. Ta vlada je dokončno pokopala medgeneracijsko solidarnost. Segregacijska vlada, ki je nasprotja med temnopoltnimi in belopoltimi nadomestila z nasprotji med levimi in desnimi, med mladimi in starimi med našimi in njihovimi in je svoje vojake namestila povsod kamor jih je lahko, čeprav ni bila izvoljena na volitvah, ali pa prav zato, je ustvarila tektonske premike v slovenskem političnem prostoru.
Mar ni najbolj perverzno dejanje uresničevalcev politike te vlade, da se javno sprašujejo kako da ukrepi ne delujejo: ne delujejo, ker niso pravi in pravočasni in ker ne delujejo mora vlada pobrati svoje notesnike in telefone (ne morem več napisati šila in kopita, kdo pa to sploh še razume) in prepustiti prostor drugi vladi. Tako bi storili politiki, ki bi delovali v državi na severu, kjer je čast politični kapital za naslednje volitve. Norost je napačne ukrepe vsiljevati toliko časa, da bodo morda začeli delovati. Napačni so napačni. Pika. Mi smo balkansko ljudstvo, pri katerem zvitorepost velja več kot poštenje in čast, zato je čas, da se vprašamo: ali ta vlada sploh hoče zaustaviti epidemijo in morda ves čas spregledujemo preprosto dejstvo, da takšno stanje tej vladi ustreza? Za človeka se vedno vprašamo ali je tako žleht ali tako neumen? Ta vlada ni neumna.
Mediji pravilno (čeprav ni logično) pišejo, da je vlada podaljšala epidemijo. Res je, ta vlada podaljšuje stanje epidemije z ukrepi, ki ne delujejo, namesto da bi se lotila epidemije. Vlada sprejme, spremeni in podaljša ukrepe ob epidemiji, jo razglasi ali prekliče, ne more pa je ‘podaljšati’ drugače kot da sprejema (namerno!?) ukrepe, ki ne dajo rezultatov v dobro prebivalcev, dajo jih samo v dobro vladi in njenim podpornikom. Ne vem, morda je vlada medijem celo dobesedno sporočila, da ‘podaljšuje epidemijo’, kar pomeni, da je s svojega zornega kota sporočila točno to kar počne, podaljšuje agonijo in ne rešuje problema, ker ji problem ustreza. Poslanci, ki podpirajo vlado, delujejo v najbolj perverznem političnem okolju od osamosvojitve naprej, zato je število 42 kljub vsemu optimistično. Slabo bi bilo 30. Imena preostalih 48 si je potrebno zapomniti za vse večne čase. Potem v ponedeljek 18. januarja nastane takšna situacija: nekdo v vladi razmišlja, da nam gre pravzaprav bolje, zato bodo ukrepe morda rahljali, čeprav jih mnoge druge države zaostrujejo, le nekaterim poslancem gre nekoliko slabše in so morda pozitivni, zato glasovanja o nezaupnici najbrž ne bodo preložili, ampak izvedli glasovanje, če jih bi le dovolj manj. Shizofreni politiki povzročajo splošno shizofreno stanje.
Na strani MMC je pisalo (citiram): Minister Cigler Kralj “V kratkem času na voljo novih 2000 mest za nastanitev starejših”. Minister Kralj vidi novih 2000 mest v domovih starejših občanov? Hej: postelje in grobovi se še niso ohladili, pa že tržimo proste postelje in si pripišemo zasluge. Je lahko izjava politika še bolj sprevržena?
Ali bi lahko vlada delovala drugače, ko pa je začela s pandemijo takoj, ko je puška priletela v koruzo? Bi. Imela je na voljo marsikaj. Da bi v kritičnih razmerah država delovala in se uspešno in okrepljeno odzivala na nove razmere je bil mehanizem kriznega upravljanja in vodenja uzakonjen prav zato, da deluje v času resorske krize (recimo naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek) ali v razmerah kompleksne krize kar pandemija / epidemija nedvomno je. Mehanizem predvideva vodilno vlogo predstojnika resorja kamor kriza sodi in skladno s potrebami sodelovanje predstojnikov drugih resorjev. Ti vladi predlagajo ukrepe, vlada pa zagotavlja pogoje za izvedbo ukrepov in ni vlada tista, ki resorjem ukrepe predlaga, nalaga ali vsiljuje, kajti v resorjih bi morala biti zastopana stroka, strokovnost. Mehanizem ni predvideval, da bi vlada delovala samo z večernimi zasedanji na Brdu in pošiljanjem tvitov ter sprejemanjem hibridnih zakonov v Državnem zboru.
Temelj mehanizma je bila strokovnost posameznih resorjev in usklajeno sodelovanje med njimi, redno delo operativne posvetovalne skupine na ravni generalnih direktorjev oziroma namestnikov in z razširitvijo delovanja Nacionalnega centra za krizno upravljanje v povezavi z obveščevalni skupnostjo in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Pomembno vlogo povezovalca med stalno strokovno strukturo in vlado bi moral prevzeti svetovalec predsednika vlade za nacionalno varnost, ki pa nedvomno ne more biti predvsem jager. Tako bi vlada delovala, če bi bila njena iskrena želja zmanjšanje vpliva kompleksne krize na zdravje, ekonomijo, izobraževanje, kulturo in šport.
Mehanizem kriznega upravljanja in vodenja pa ne bi zajemal samo najvišjega državnega nivoja, ampak ima na voljo izjemni dragoceno lokalno (samo)upravo: občine, župane, civilno zaščito, prostovoljce. Pripravljeni, dobro organizirani in razumno vodeni bi vsi ti sestavni deli kriznega upravljanja uspeli nadzorovati in usmerjati epidemijo v svojem okolju, če bi seveda namen vlade bil, da se širjenje epidemije nadzoruje in usmerja, ampak tega doslej ni dokazala. Dokazala je nasprotno, da ji takšno in še slabše stanje ustreza tako pri nakupih v mračni coni kot pri represiji nad državljani.
Seveda tudi idealen sistem ne bi bil uspešen v vseh pogledih, vendar če strokovnjaki trdijo, na podlagi zbranih podatkov, da bi ob drugačnem ravnanju imeli 70% manj mrtvih v domovih starejših občanov, potem se ‘uspeh’ slovenske vlade vidi celo v Nebesih. Citiram Slavoja Žižka iz Jutarnjeg lista: slovenski teolog, zagovornik da naj cerkve ostanejo odprte tudi v času karantene, je na kritiko, da bi tako žrtvovali človeška življenja, odgovoril kratko in jedrnato: ‘Poslanstvo Cerkve ni zdravje, ampak odrešitev.’ Na kratko, pravi Slavoj, smrt in trpljenje tisočih sta nepomembna v primerjavi z večnim odrešenjem skozi Boga. In potem imamo na Zemlji še 2000 prostih mest v DSO. Kakšen dvojni cerkveni profit! Za povrh, za dobro mero, je doktor Ihan povedal preprosto in jasno: nimamo veliko epidemiologov, ampak tudi te je nadomestila politika. Že lani.
Predsednik te vlade (in vlada ima izvršilno vlogo, lahko tudi predlaga zakone in predpise, nima pa absolutne oblasti, ki si jo hoče pridobiti) je označil vložitev nezaupnice za ‘poniglavo’ dejanje. Kadar nekdo nekomu reče, da je poniglav v prvi vrsti verbalno zmanjšuje pomen naslovnika pridevnika in nezavedno izraža strah pred posledicami dejanj ravno tistega, ki ga poskuša verbalno ponižati. Tudi če se ne strinjamo povsem z vsemi Freudovimi podmenami je dokazano, da nezavedno vedno spregovori in to v napačnem trenutku, a v pravem kontekstu. Torej je tisto, kar je nekdo označil za poniglavo pravzaprav častno, pošteno in potrebno in nezaupnica je prav to, tudi če se ne bo izšla z enim glasom več kot je polovica poslancev. Razmerje kaže na zgodovinsko razklanost prebivalstva na dva dela in to je tudi eden od razlogov zakaj ukrepi ne morejo delovati (razlogov je seveda veliko več in ta ni ne edini in ne glavni). Ali sta dela enaka? Ali ima manjšinski del več vzvodov oblasti in lahko terorizira večino, ki bi pravo razmerje pokazala le na volitvah, če te še kdaj bodo? Vse to so samo podmene.
Dejstvo je in bo ostalo zapisano v zgodovini, da predsednik vlade ni čestital ameriškim demokratom za zmago na volitvah. Da bo to storil po imenovanju je prozoren izgovor. Zdaj je vseeno, tudi če nikoli. Siol, vse bolj glasilo SDS, je objavil: skupaj z Donaldom Trumpom se bo od Bele hiše poslovila tudi naša rojakinja Melani(j)a Trump. Najboljša prva dama ZDA vseh časov po mnenju številnih Trumpovih privržencev, ki pa je liberalni del Amerike ni nikoli vzljubil (konec citata). Kaj bo njena zapuščina v Beli hiši poleg dragih oblek, visokih pet, enomesečnega načrtovanja večerje z Macronoma (Ana Roš bi to storila v pol ure, če bi jo Melani(j)a povabila in tako tudi promovirala drugo Slovenko, kulinariko domovine in domovino nasploh)?
Nizozemska bo dobila novo vlado, morda enako, vendar zato Nizozemska ne bo propadla, ukrepi bodo izvajani in življenje bo teklo naprej. Zato je strah, da bo konec države, če takšne vlade kot jo imamo ne bo več, odveč. Strah je samo tiste, ki bodo s tem izgubili. Strah pa je slab varuh zdravja, demokracije, solidarnosti in medsebojnega zaupanja. Pri nas ne bosta odstopila ne vlada in ne predsednik republike. Beseda čast pri nas nima domovinske pravice. Mi smo zvitorepci, trdonje in lakotniki (namerno in s premislekom zapisano z majhnimi začetnicami). Takrat, ko pravosodna ministrica doseže suspenz sodnice je, kakorkoli in kjerkoli že iščemo procesna opravičila, takrat je konec zadnje samostojne inštance v državi.
Karkoli si že mislimo o sodstvu, zdaj si tudi misliti ne bo treba več. On je domislil namesto nas. Za nas ali za njih?
Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti
