Omenjena zbirka je sicer s sklepom Občinskega sveta Občine Rogaška Slatina iz leta 1995 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, trenutno pa se nahaja v hrambi v Aninem dvoru, razstavnem objektu, katerega lastnica je Občina Rogaška Slatina. Z objektom upravlja Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina, zbirka pa je ob razglasitvi za spomenik štela približno 40.000 grafičnih listov, od tega 14.000 inventariziranih. “Zbirko neprecenljive vrednosti, ki jo je tedanjemu Zdravilišču med letoma 1985 in 1995 podaril njegov dolgoletni gost, tako grozi prodaja, s tem pa tudi se odpira tudi nevarnost, da se zbirka razdrobi in/ali odnese iz kraja, ki mu je bila iz hvaležnosti podarjena,” je zapisal Samo Bevk. Za zagotavljanje celovitosti in obstanka zbirke v domačem okolju je tako po njegovem prepričanju treba celotno zbirko popisati ter jo prenesti v strokovno skrbništvo pristojnega muzeja in ji na podlagi tega dvigniti stopnjo spomeniške zaščite ter jo razglasiti za nacionalno bogastvo. Kot je nadalje izpostavil Bevk, “pa je treba v vmesnem času storiti vse, kar je mogoče, da se zbirka začasno zavaruje, prepreči njena delitev in iznos iz občine ter preuči možnosti, da preide v javno lastništvo, saj sta tako lokalna skupnost kot DUTB upnika v stečajnih postopkih.”

Poslanec Jani Prednik je ob tem opomnil, da je DUTB, nad katero po zakonu nadzor vrši ministrstvo za finance, pomemben upnik v stečajnem postopku Zdravilišča Rogaška Slatina. “To je veliko večino svojega dolgoletnega obstoja delovalo kot skrbnik pomembnih spomenikov in naravnih virov. Tem zdaj grozi, da bodo postali plen stečajnih postopkov, kar bi lahko privedlo do njihovega poškodovanja ali uničenja, kar pa bi vplivalo na gospodarske dejavnosti, ki so odvisne od njihovega obstoja in trajnostnega vzdrževanja,” je opomnil poslanec ter dodal, da ne gre le za grafično zbirko, temveč tudi za obroč zavarovanih gozdov okoli zdraviliškega jedra, parkovne površine, pa tudi vire mineralne in termalne vode, ki so temelj turistične in gospodarske pobude mesta in okolice: “Vsi omenjeni spomeniki in naravni viri so namreč v zadnjih letih močno prizadeti, ker izginja skrbnik, ki jih je skoraj dve stoletji usklajeno in trajnostno upravljal.” Po prepričanju Prednika ima zato DUTB dolžnost, da v primerih spomenikov ter zavarovanih območjih zavaruje javni interes in kot upnik v stečajnih postopkih skuša pridobiti lastništvo takega premoženja. “Še posebej to velja, ker je DUTB že izpolnila večino svojih zakonskih obvez. Glede na ocenjeno vrednost spomenikov – najnižja ocenjena vrednost npr. grafične zbirke je 2,8 milijona evrov – bi tako ravnanje imelo tudi ekonomski smisel,” je dodal.

Pobuda poslanca Sama Bevka ministru za kulturo:

• Da skladno z 21. členom ZVKD-1 začasno razglasite Zbirko grafičnih listov za državni spomenik oz. nacionalno bogastvo in v času začasne razglasitve prepoveste delitev zbirke na posamezne umetnine ali njen iznos iz občine brez vašega soglasja (skladno s 46. členom ZVKD-1).
• Da v okviru svojih pristojnosti in podlag, ki vam jih daje 35. člen ZVKD-1, pomagate zagotoviti del sredstev, potrebnih za dokončno inventarizacijo zbirke, kar bi omogočilo njeno ustrezno vpis v inventarno knjigo pristojnega muzeja in trajno razglasitev za nacionalno bogastvo.
• Da na podlagi opravljene inventarizacije trajno razglasite Zbirko grafičnih listov za nacionalno bogastvo, kar bo omogočilo njen stalen obstoj, nedeljivost in razstavljanje v mestu, ki mu je donator izkazal svojo hvaležnost.
• Da se seznanite z medsebojno prepletenostjo raznolikih spomenikov Rogaške Slatine in – v sodelovanju z lokalno skupnostjo, ter drugimi člani vlade – delujete v smeri povezanega, enotnega zavarovanja in upravljanja vseh spomenikov in spomeniških območij širšega zdraviliškega jedra Rogaške Slatine, kot to predvidevajo 14. – 16. člen ZVKD-1 ter 53. člen ZON.

Pobuda poslanca Janija Prednika ministru za finance:

• Da DUTB izdate splošno navodilo, naj kot upnik v stečajnih postopkih aktivno uveljavi pravico do lastništva razglašene kulturne in naravne dediščine, spomenikov in naravnih virov, zlasti če bi to prispevalo k bolj skladnemu in trajnostnemu upravljanju teh virov v skupno korist.
• Da se v okviru svojih pristojnosti zavzamete za javno lastništvo nad Zbirko grafik XVI do XIX stoletja in drugih ogroženih spomenikov.