Zaradi slabe strategije cepljenja Slovenija drsi proti dnu precepljenosti v EU
Poslanka mag. Bojana Muršič ter poslanca mag. Dejan Židan in dr. Franjo Trček so na Vlado RS naslovili pisno poslansko vprašanje v zvezi s strategijo cepljenja proti Covid19, ugotavljajo namreč, da smo po začetnem zanosu cepljenja v Sloveniji v zadnjih tednih močno nazadovali.
4. maj 2021
Kot so poudarili v obrazložitvi vprašanja, je cepljenje enostaven in učinkovit ukrep za zaščito pred nekaterimi nevarnimi nalezljivimi boleznimi, tudi proti SARS-CoV-2, ki ne ščiti le cepljenih posameznikov, temveč z zmanjševanjem širjenja bolezni tudi druge, zlasti pa tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov sami ne smejo cepiti ali pa so oboleli za boleznimi, ki zmanjšujejo imunski odgovor organizma. Izpostavili so, da je moderna medicina s cepljenjem preprečila več smrti kot s katerimkoli drugim zdravstvenim ukrepom, pozitivni rezultati cepljenja v trenutni pandemiji pa so kot pravijo vidni že v nekaterih državah.
Ob tem so opozorili, da se Slovenija trenutno po precepljenosti z enim odmerkom cepiva proti covid-19 uvršča v zadnjo četrtino držav precepljenosti v Evropski uniji ter dodali, da smo med zadnjimi tudi po številu dnevnih cepljenj na sto ali tisoč prebivalcev. »Ves čas spremljamo neprestano spreminjanje strategije cepljenja, neprimerno komuniciranje in predvsem slabo organizacijo naročanja ter izvedbo cepljenja. Kot povsem nerazumno dejstvo pa ugotavljamo, da je po informacijah v medijih ogromna količina neporabljenih odmerkov cepiva (po uradnih podatkih na spletni strani cepimose.si gre za več kot 150.000 doz cepiva)! Kaj se bo dogajalo v mesecu maju, ko je načrtovana dobava okoli 500.000 cepiv? In če ne bi bilo fiaska z nabavo cepiva konec decembra lani, bi imeli na razpolago še več cepiva, ki ga za obvladovanje epidemije nujno potrebujemo,« so bili jasni.
Po mnenju poslanke in poslancev je v trenutnih razmerah največji generator okužb delovno aktivna populacija, ki pa do cepljenja, kot so opozorili, navkljub zalogam cepiva, ne pride. »Vsak prenos okužbe prispeva k podaljševanju epidemije, negativnim zdravstvenim posledicam in tudi smrtim.« so zaključili.
V luči navedenega so na vlado naslovili naslednja vprašanja:
- Zakaj dovolite, da se epidemija s takšno slabo organizacijo cepljenja podaljšuje?
- Ker je očitno, da javna zdravstvena mreža kakovostno deluje tudi v kriznih razmerah, saj je omogočila, da so bili bolni ljudje pravočasno in kvalitetno zdravstveno obravnavani, nas zanima, kdo na državni ravni, ki je pristojen za koordinacijo cepljenja, ni opravil svojega dela?
- Kaj je razlog, da šele po dobrem letu dni epidemije najavljate delujoči informacijski sistem, ki bo omogočal kakovostno izvedbo cepljenja? A tudi v državah, s katerimi se želimo primerjati, kot so recimo Avstrija ali Nemčija, ali v državah, ki so vam za vzor, kot recimo Madžarska, šele sedaj vzpostavljajo delujoči informacijski sistem za kakovostno izvedbo cepljenja?