“Prav davčne utaje in davčne oaze ustvarjajo globoko neenakost in zmanjšujejo možnosti, da z javno akcijo prenovimo evropsko gospodarstvo in ljudem zagotovimo kakovostne storitve za njihove potrebe,” pravi Tanja Fajon. Davčne utaje, s katerimi se privilegirani, največkrat velike korporacije in multinacionalke, izognejo davčnim obveznostim, na drugi strani pomenijo višje davke za običajne ljudi in manjša javna vlaganja v izobraževanje, zdravstvo in infrastrukturo. “Da Evropa postane pravična, mora dosledneje kot doslej, uresničevati vladavino prava, saj morajo veljati enaka pravila za vse,” dodaja Tanja Fajon.
Ker Evropska unija nima odločne politike omejevanja in sankcioniranja poslovanja z davčnimi oazami, razlike v davčnih sistemih države članice silijo v bitko do dna, ceno za to pa plačujemo ljudje z nižjo ravnjo socialnih pravic, blaginje in varnosti. Socialne pravice, višji standardi varovanja okolja ali zaščite potrošnikov, namreč hitro postanejo dejavnik, zaradi katerih je neka država manj konkurenčna od drugih, zato pa privlačnejša za nove naložbe. Zaradi davčnih utaj moramo drugi davkoplačevalci plačevati več (torej približno 2000 evrov na leto), predvsem pa nismo deležni ustreznih storitev, pomoči in spodbud, ki bi jih lahko imeli.
“To moramo spremeniti,” je odločna Tanja Fajon, “če hočemo Evropo narediti resnično pravično, solidarno in trajnostno. Ker to ni urejeno niti s skupnimi minimalnimi standardi obdavčitve, je v evropski model vgrajena napačna logika, ki povečuje neenakosti, ki pomeni manj pomoči za ljudi, manj vlaganj v znanje in v razvoj, manj varnosti in slabšo pripravljenost na prihodnje izzive.”
Tolikšen obseg sredstev je neposredna goljufija vsakega Evropejca in vsake Evropejke. Zaradi davčnih utaj, goljufij in izogibanj so davčna bremena ljudi višja, ob tem pa Evropa in države članice nimajo toliko možnosti, da vlagajo v razvoj, socialno varnost, podnebno prilagajanje, v stanovanja in v infrastrukturo.
Da bi opozorili, za kako veliko kraja vsem nam gre, so Socialni demokrati na Kongresnem trgu v Ljubljani postavili umetniško instalacijo, ogromen sveženj (kopij) 500 evrskih bankovcev. Z akcijo želijo ljudem nepredstavljivo vsoto tisočih milijard evrov narediti razumljivo z razumljivim prikazom protivrednosti utajenih sredstev. S 1000 milijardami evrov bi lahko v Evropi zgradili 8,3 milijona stanovanj za mlade družine, 10.500 novih pediatričnih klinik, 20.000 knjižnic ali 955-krat izvedli investicijo v 2. tir Divača – Koper. Ta višina sredstev bi zadoščala za financiranje slovenske kulture za 5 tisočletij, za 24 let povprečnih plač za celo Slovenijo ali 32 let brezplačne oskrbe za starejše za celotno državo. 1000 milijard predstavlja več kot dvajsetkratnik slovenskega bruto družbenega proizvoda. Z drugimi besedami: v enem letu v Evropski uniji izgine vse, kar Slovenija ustvari v 20 letih.
“Z akcijo želimo opozoriti na velikost problema,” pravi Tanja Fajon, saj “je skrajni čas za odločno ukrepanje. Na to opozarjamo že vrsto let, a očitno v Evropski uniji doslej ni bilo dovolj poguma, da tovrstnim zlorabam naredimo konec.” Pri tem se Tanja Fajon sklicuje na poročilo, ki ga je v prejšnjem mandatu pripravila njena kolegica, nekdanja evropska poslanka SD Mojca Kleva Kekuš, ki vse do danes predstavlja najpomembnejši korak, ki ga je Evropska unija naredila v boju zoper davčne utaje in goljufije. Omenjeno poročilo je Evropski parlament sprejel z veliko večino, a njegova avtorica Mojca Kleva Kekuš je danes razočarana, ker “vse od sprejema poročila v konservativni Evropski komisiji, ki jo obvladuje Evropska ljudska stranka (EPP), ni bilo zadostne volje, da se s konkretnimi ukrepi lotimo tega problema. Takrat sem optimistično verjela, da bodo razkritja mednarodnih novinarjev spremenila nemoralne prakse kanaliziranja denarja v offshore podjetja v davčnih oazah. Politika je bila takrat enotna, da je problem tako velik, da se ga je treba resno lotiti.”
Tanja Fajon
Socialni demokrati menijo, da je mogoče velik del utajenih sredstev spraviti v javne proračune Evropske unije in držav članic, če se bomo problema lotili sistematično in celovito. Pri tem so zelo konkretni:
Pri tem je nujno, da so to skupne, evropske rešitve, ker nobena država članica z nacionalno zakonodajo ne more doseči učinka, kot ga lahko skupna evropska regulativa. Za to se zavzemajo skupaj z evropskim zavezništvom socialistov in demokratov, ki na podlagi poročila Mojce Kleva Kekuš na problematiko davčnih utaj in goljufij opozarjajo že vrsto let. Frans Timmermans, vodilni kandidat evropskih socialistov za vodenje nove Evropske komisije, boj proti davčnim utajam uvršča v jedro svojih predlogov za drugačno Evropsko unijo, v katero verjame, saj sodelovanje vidi kot ključ za oblikovanje nove Evrope: “Sodelovati moramo, da bi zaščitili evropske vrednote in interese v spreminjajočem se svetu. Le tako lahko zagotovimo, da bo pošteno delo dobilo pravično plačilo, da bodo podjetja plačevala davke tam, kjer ustvarijo dobiček, da velike korporacije ne bodo ustvarjale sporov med državami, da delavci čez mejo ne bodo tekmovali med sabo v nenehnem vrtincu konkurence in da ne bomo dirkali nevarne tekme za porabo dragocenih virov Zemlje.”
Morda bo to končno postala realnost, saj Timmermans z odličnimi nastopi in kampanjo dokazuje, da je med vsemi vodilnimi kandidati najbolje pripravljen, ima jasno napredno agendo in prepričljive rezultate dosedanjega dela. Prav zato vse več ljudi verjame, da lahko Timmermans z napovedjo pozitivnih sprememb v Evropi premaga favorita, medlega Manfreda Webra, ki je kandidat utrujene in očitno tudi močno razcepljene Evropske ljudske stranke (EPP).
Odločilni korak za izgradnjo nove nacionalne in univerzitetne knjižnice 
