Čakalne dobe na ortopedski kliniki UKC Ljubljana so med najdaljšimi. Za nekatere posege je treba čakati tudi do štiri leta. Po besedah predstojnika ortopedske klinike UKC Ljubljana bi bila rešitev, da bi se le-te skrajšale, tudi v novi ortopedski kliniki. A serijsko podeljevanje soglasij zdravnikom na ortopedski kliniki za popoldansko delo drugje odpira še dodatno težavo v obliki pomanjkanja specialistov, ki v okviru javnega zdravstvenega sistema posegov ne izvajajo. Takšnemu zaskrbljujočemu trendu razkrajanja javnega zdravstva nismo priča le na ortopedski kliniki. Pojavlja se tudi v panogah radiologije, anesteziologije, oftalmologije, kardiologije in ginekologije. Vsa področja, v katerih je kadrovska stiska najbolj prisotna. »Spoštovani minister, to ni anomalija v sistemu, to je začetek konca javnega zdravstva v Republiki Sloveniji,« je uvodoma izpostavila Muršič.

Inšpektorat za javni sektor je ugotovil, da je lani kar 118 zdravnikov, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih ustanovah, pridobilo status samostojnega podjetnika. To je enkrat več kot leta 2019. Trend pa se nadaljuje v letu 2023. V samo mesecu in pol se je v Sloveniji odprlo 6 novih zasebnih podjetij in 38 novih samostojnih zdravstvenikov.

Očitno pa podiranje javnega zdravstva uživa tudi zakonsko podporo. Lani se je v državnem zboru sprejel interventni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki bi naj pol milijarde evrov namenil za skrajševanje čakalnih vrst. Ključno pri tem zakonu je, da bodo v 16 mesecih od začetka veljavnosti zakona, plačane vse zdravstvene storitve po principu »Kolikor se bo delalo, toliko bo plačano.«

Zdravniki so v okviru tega načina našli tudi koristi zase. Dodatne preglede, ki so financirane s pol milijarde evrov iz proračunskih sredstev, bodo izvajali v okviru zasebnega dela, ne rednega v javnih zdravstvenih zavodih. Za nameček pa pri tem prihaja do davčne optimizacije izvajanja storitev, saj bodo kot samostojni podjetniki plačali 20 % dodatnega zaslužka namesto 50 %. A vse to se ne konča pri davčni optimizaciji. Gre tudi za nedovoljeno prakso, saj je opravljanje iste vrste dela v okviru samostojnega podjetništva in ustanove v kateri je zaposlen, prepovedano.

Na podlagi navedenega, je poslanska skupina na ministra naslovila naslednja vprašanja:

• Ali podpirate težnjo, da zdravniki pridobivajo status samostojnega podjetnika in delajo v popoldanskem času? S kakšnimi ukrepi boste zamejili takšna ravnanja?
• Ali menite, da gre za obvod dela v javnem zdravstvenem sistemu, ki bo na ta način pokazal, da lahko v popoldanskem času, torej kot zasebniki opravijo več storitev, kot v javnem zdravstvenem sistemu? Ali ste predvideli, da bodo učinki interventnega zakona imeli takšen učinek? Kako boste zasebnike pripeljali nazaj v javni zdravstveni sistem?
• Kdo bo nadzoroval, ali si bodo zdravniki izmenjevali paciente, ki jim bo omogočal več dela v popoldanskem času?