Po mnenju SD so zlasti strogi omejitveni ukrepi, kot so prepoved oziroma omejitev gibanja med občinami in pokrajinami, uvedba t. i. policijske ure, popolno zaprtje šol, prepoved zbiranja in javnega izražanja nestrinjanja z ukrepi (četudi na prostem in ob upoštevanju zadostne medsebojne razdalje udeležencev), med prebivalci povzročili obilo slabe volje, ogorčenja, žal tudi nepokorščine in obupa.

Zaradi tega tudi ni presenetljivo, da se je in se še vedno mnogo pobudnikov s svojimi predlogi obrača na Ustavno sodišče, od katerega pričakujejo, da opravi presojo ustavnosti posameznih sprejetih ter uveljavljenih ukrepov države, zadrži njihovo izvajanje ter jih v končni odločitvi v celoti ali vsaj delno razveljavi.

V Nemčiji je tamkajšnje ustavno sodišče že presodilo, da omejitve povezane z epidemijo koronavirusa, avtomatično ne razveljavljajo ustavno določene pravice posameznikov do zbiranja in združevanja. Če je protest izveden pod določenimi pogoji, kot sta vnaprej omejeno število ljudi in ohranjanje razdalje, je takšno zbiranje ljudi v javnosti dovoljeno.

V SD so tako na podlagi primerjave s stanjem v Nemčiji opozorili, da “pri nas toliko bolj bodejo v oči primeri kaznovanja dijakov na protestih, na katerih so zahtevali odprtje šol, pa tudi številni drugi primeri protestiranja v času od razglasitve epidemije, saj kažejo, da se te omejitve izvršujejo kot absolutna prepoved javnih zbiranj.”

Prekomernost posega po mnenju socialdemokratov dodatno utemeljuje tudi dejstvo, da obstaja cela vrsta dejavnosti, kjer je zbiranje in zadrževanje ljudi v večjem številu in v zaprtih prostorih dovoljeno (gospodarske dejavnosti), t.i. B2B (business-to-business) aktivnosti in srečanja, zasedanja organov države, lokalnih skupnosti in političnih strank ter že omenjeno udeleževanje verskih obredov.

Socialni demokrati se zavedajo, da so omenjeni vladni odloki v presoji na Ustavnem sodišču in da dokler Ustavno sodišče ne bo o njih odločalo, ti odloki veljajo. Kljub temu pa menijo, da je pravica do mirnega protestiranja in zbiranja tako visoko varovana ustavna kategorija, da si s strani države zasluži posebno varstvo. Podobno ocenjujejo tudi svobodo gibanja, ki je še vedno okrnjena z izvajanjem t.i. policijske ure ter z omejenim prehajanjem ljudi med regijami

V SD pričakujejo, da bo z uresničitvijo poslanske pobude mogoče zaščititi tudi dijakinje in dijake, ki so, skupaj s številnimi drugimi državljankami in državljani, doživeli krivičen pregon in kaznovanje.