Vpis znakovnega jezika v ustavo pomeni izboljšanje položaja gluhih in naglušnih v naši državi
Državni zbor na današnji seji razpravlja o predlogu ustavnega zakona glede pravice do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Predlogu se obeta široka podpora, zato težav pri njegovem potrjevanju ni pričakovati, za spremembe Ustave je sicer potrebna dvotretjinska večina poslanskih glasov.
27. maj 2021
Predlog ustavnega zakona predvideva dopolnitev Ustave z novim 62. a členom, ki se glasi: »Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon«.
Poslanec Socialnih demokratov in predsednik Ustavne komisije mag. Dejan Židan je v svoji obrazložitvi v prid podpore spremembe poudaril, da bo Slovenija s sprejemom 62.a člena Ustave peta država v Evropi, ki bo urejala znakovni jezik v svoji Ustavi, ter prva na svetu, ki bo na ustavni ravni uredila jezik gluhoslepih.
»Svobodna uporaba obeh znakovnih jezikov bo tako ustavno zaščitena. Po nadaljnjih, še potrebnih spremembah zakonskih in drugih podzakonskih aktov, na podlagi pričujočega ustavnega dopolnila, pa bo predmetna nova določba tudi resnično zaživela in tako ne bo le mrtva črka na papirju,« je zaključil.
Podporo v prid dopolnitve Ustave je v stališču poslanske skupine Socialnih demokratov napovedal tudi poslanec Samo Bevk. Ta je izpostavil naklonjenost stranke danim spremembam vse od pričetka razprave za vpis slovenskega znakovnega jezika v Ustavo, po mnenju Bevka gre za pomembno gesto predvsem za posameznike s težavami sluha in vida. Ob tem po njegovem ne gre zanemariti, da je epidemija prinesla nova spoznanja o pomenu komunikacije, »na drugi strani pa se dandanes mnoge državljanke in državljani soočajo s hendikepom pomanjkanja komuniciranja in se težje vključujejo v družbo.« Po prepričanju Bevka je tako treba vsem ljudem, kljub njihovim hendikepom, onemogočiti polno uveljavljaje državljanskih in političnih pravic.
»Z uporabo informacijske tehnologije je mogoče vzpostaviti različno komunikacijo. A ker smo ljudje socialna bitja, je potreba po osebni komunikaciji še kako pomembna pri razvoju posameznika. Po ustavnem zakonu in ustrezno pripravljeni zakonodaji pa bi morala biti naša prioriteta tudi omogočanje širšega prenosa znanja znakovnega jezika in jezika sporazumevanja z gluhoslepimi predvsem med mlajše, « je zaključil in napovedal podporo Socialnih demokratov danim spremembam.