Vladajoči ne morejo preprečiti jasne ugotovitve Računskega sodišča, da je vlada pri nabavi zaščitne opreme ravnala neučinkovito
Državni zbor danes na izredni seji na zahtevo SD, LMŠ, Levice in SAB razpravlja o predlogu priporočila vladi v zvezi z ugotovitvami revizijskega poročila o učinkovitosti nabave zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja novega koronavirusa.
13. april 2021
Spomnimo, Računsko sodišče je v poročilu, objavljenem 18. marca, ugotovilo, da vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo, za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne opreme niso bili učinkoviti. Postopki javnega naročanja po mnenju računskega sodišča niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov, so ugotovili na računskem sodišču.
Skupina opozicijskih poslancev je zato v zvezi s temi ugotovitvami pripravila priporočila, ki pa jih je odbor DZ za gospodarstvo večinsko zavrnil. Med drugim so v priporočilih vladi predlagali, naj ukrepa v skladu s priporočili računskega sodišča, naj pripravi spremembe predpisov, ki bodo zagotovile ustrezne podlage za ravnanje v izrednih okoliščinah, in naj ne izkorišča izrednih okoliščin za vzpostavitev netransparentnih sistemov nabav.
Poslanec Soniboj Knežak je v stališču Poslanske skupine SD na današnji seji poudaril, da so Socialni demokrati pred skoraj enim letom, ko so izbruhnila medijska razkritja o tem, kako vlada kupuje zaščitno opremo, predlagali in vztrajali, da naj država poskusi opremo nabaviti sama, pri proizvajalcih in brez posrednikov. Na tak način bi se po njihovem mnenju namreč zagotovila preglednost in sledljivost poslov. »Kar je še bolj pomembno, država bi sama nosila tveganje in imela odločitve v svojih rokah. Tako pa je tveganje – in s tem tudi dobiček – prenesla na zasebnike. Če so bili zasebniki v dovolj dobrih odnosih z vladajočimi, pa so jim ti zadevo še olajšali: s telefonskimi klici, predplačili, spregledom pomanjkanja referenc ali odkupom neustreznega blaga,« je bil jasen.
Ob tem je izpostavil, da je vlada takoj, ko so se pojavile prve zahteve po preglednosti, skušala kritike utišati z nepregledno goro dokumentov, “parlamentu pa je poskusila celo narekovati, kakšna priporočila naj sprejme. Le sama ni bila pripravljena sprejeti nikakršne odgovornosti ali zaveze,” je bil jasen.
So pa bo besedah poslanca vladajoči drugače ravnali, ko je Računsko sodišče končno začelo z delom. “Takrat so se večkrat pojavili očitki o nedostopnosti, nepopolnosti ali celo skrivanju dokumentov, ki bi lahko potrdili ali ovrgli sume nepravilnosti. Vladajoči javno ves čas vztrajajo, da pri nabavi opreme niso storili niti najmanjše napake in da je vsakršno upoštevanje dobronamernih priporočil nepotrebno. Pričakovati kakršnokoli obžalovanje ali celo opravičilo od take vlade, bi bilo v teh pogojih enako pričakovanju čudeža,” je poudaril.
Knežak je še posebej poudaril, da je Računsko sodišče – kljub vsem pritiskom in poskusom blatenja – korektno, kot vedno, opravilo svoje delo. Tudi zato po njegovem mnenju velja za eno redkih inštitucij, ki ji državljani še zaupajo. »Vladajočim tudi to ni sveto: po stari navadi so takoj po prejeti kritiki prešli v napad, v osebno diskreditacijo in blatenje ugleda: ne le predsednika sodišča, temveč tudi same ustanove. Tudi danes govorijo in bodo govorili predvsem o grehih predlagateljev; sami so seveda brezmadežni,« je bil kritičen.
V zaključku je poslanec izpostavil, da mnogo dejstev in razlogov v tej zgodbi še ni znanih, zato jih bo potrebno razjasniti s pomočjo organov pregona, ki bodo preučili kazensko odgovornost v vsaj 13 izpostavljenih primerih nabave medicinske in zaščitne opreme. Do tedaj pa je po mnenju Knežaka edini zaključek, ki ga vladajoči ne morejo preprečiti, jasna ugotovitev Računskega sodišča, da je vlada pri nabavi zaščitne opreme ravnala neučinkovito, ne glede na izjemne okoliščine.
Vprašanje ostaja tudi, ali je vlada tak nepregleden sistem ustvarila namerno ali iz malomarnosti. V vsakem primeru je nastala raznovrstna škoda: v preplačani, nedobavljeni ali neustrezni opremi in v javnih financah. Razjasnjevanje nepravilnosti, ki bi moralo obnoviti zaupanje v sposobnost države, da preiskuje tudi morebitne grehe vladajočih in se iz napak uči, pa zaradi odnosa vladajočih do dobronamerne kritike in konstruktivnih priporočil še dodano načenja in ruši medsebojno zaupanje, ki ga v teh časih tako zelo potrebujemo.