Spomnimo, Računsko sodišče je v poročilu, objavljenem 18. marca, ugotovilo, da vlada, ministrstva za zdravje, za gospodarstvo, za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne opreme niso bili učinkoviti. Postopki javnega naročanja po mnenju računskega sodišča niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov, so ugotovili na računskem sodišču.

Skupina opozicijskih poslancev je zato v zvezi s temi ugotovitvami pripravila priporočila, ki pa jih je odbor DZ za gospodarstvo večinsko zavrnil. Med drugim so v priporočilih vladi predlagali, naj ukrepa v skladu s priporočili računskega sodišča, naj pripravi spremembe predpisov, ki bodo zagotovile ustrezne podlage za ravnanje v izrednih okoliščinah, in naj ne izkorišča izrednih okoliščin za vzpostavitev netransparentnih sistemov nabav.

Poslanec Soniboj Knežak je v stališču Poslanske skupine SD na današnji seji poudaril, da so Socialni demokrati pred skoraj enim letom, ko so izbruhnila medijska razkritja o tem, kako vlada kupuje zaščitno opremo, predlagali in vztrajali, da naj država poskusi opremo nabaviti sama, pri proizvajalcih in brez posrednikov. Na tak način bi se po njihovem mnenju namreč zagotovila preglednost in sledljivost poslov. »Kar je še bolj pomembno, država bi sama nosila tveganje in imela odločitve v svojih rokah. Tako pa je tveganje – in s tem tudi dobiček – prenesla na zasebnike. Če so bili zasebniki v dovolj dobrih odnosih z vladajočimi, pa so jim ti zadevo še olajšali: s telefonskimi klici, predplačili, spregledom pomanjkanja referenc ali odkupom neustreznega blaga,« je bil jasen.

Ob tem je izpostavil, da je vlada takoj, ko so se pojavile prve zahteve po preglednosti, skušala kritike utišati z nepregledno goro dokumentov, “parlamentu pa je poskusila celo narekovati, kakšna priporočila naj sprejme. Le sama ni bila pripravljena sprejeti nikakršne odgovornosti ali zaveze,” je bil jasen.

So pa bo besedah poslanca vladajoči drugače ravnali, ko je Računsko sodišče končno začelo z delom. “Takrat so se večkrat pojavili očitki o nedostopnosti, nepopolnosti ali celo skrivanju dokumentov, ki bi lahko potrdili ali ovrgli sume nepravilnosti. Vladajoči javno ves čas vztrajajo, da pri nabavi opreme niso storili niti najmanjše napake in da je vsakršno upoštevanje dobronamernih priporočil nepotrebno. Pričakovati kakršnokoli obžalovanje ali celo opravičilo od take vlade, bi bilo v teh pogojih enako pričakovanju čudeža,” je poudaril.