62e. člen Zakona o vojaški dolžnosti sicer že sedaj omogoča obvezno služenje vojaškega roka, vendar morajo biti izpolnjeni natančni pogoji. Državni zbor lahko na predlog vlade razglasi izredno stanje, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, predvsem če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost. Vlada pa sedaj dodaja tudi možnost obvezne vojaške dolžnosti v času miru zaradi izrednega poslabšanja varnostnega okolja. Stroka glede spornega predloga opozarja, da gre za izraz, ki ni dovolj natančno in strokovno opredeljen, sporno pa je tudi, da je za izglasovanje potrebna zgolj navadna večina v parlamentu.

»Potrebno je doseči nek družben konsenz, saj gre za zelo temeljito spremembo. Zato je potrebno opraviti široko razpravo znotraj stroke in javnosti. Koalicija pa upa, da bo z neko novo pičlo nastrgano večino mogoče z glasom ali dva ta predlog tudi uveljavili. Mislim, da poskušajo v maniri korona-zakonov vriniti neko rešitev, ki dejansko z dobrimi nameni osnovnega zakona nima nobene veze,« poudarja Bevk, ki je na poskuse obujanja obveznega služenja vojaškega roka opozarjal v Državnem zboru že marca 2020.

Slovenija sicer že od leta 2003 nima obveznega služenja vojaškega roka oziroma naborniškega sistema. Bevk zatrjuje, da gre za anahronističen predlog in za rehabilitacijo členov zakona, ki že skoraj 20 let ne veljajo več. “Danes govorimo o novih oblikah groženj, o hibridni, o asimetrični vojni, s takšnimi predlogi pa delamo tri korake nazaj v zgodovino. Pri tem pa Socialni demokrati ponovno opozarjamo, da bi morali opraviti poglobljeno razpravo in presoditi ali je obrambni sistem sposoben izvesti kakovostno izobraževanje nabornikov, zagotoviti ustrezno namestitev in opremo, ki bi jo naborniki potrebovali za usposabljanje in ravnanje z orožjem ter zagotoviti za to potrebna sredstva,” je prepričan Samo Bevk.
Možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka je omogočena že sedaj. »V opoziciji smo Socialni demokrati odločilno pripomogli k sprejetju Zakona o obrambi, ki je uredil status vojaka po 45. letu starosti. To je bil tudi poziv mladim, da imajo rešeno svojo prihodnost in da naj se tudi mladi odločijo za vojaški poklic. Počakati moramo, da ta zakon da rezultate in se šele potem pogovarjamo o naslednjih korakih,« je poudaril Bevk.