Ta rebalans bi bilo mogoče narediti drugače

Ob današnji obravnavi rebalansa državnega proračuna, ki prinaša kar 4,2 milijarde evrov primanjkljaja, je poslanska skupina Socialnih demokratov poudarila, da je ob krizi takšnih razsežnosti nujno zaščititi zdravje ljudi, okrepiti zdravstveni sistem in zavarovati delovna mesta, pozornost pa dati predvsem tistim področjem, kjer je epidemija razkrila sistemske slabosti, kot denimo v zdravstvu in oskrbi starejših. SD rekorden proračunski primanjkljaj sprejema z razumevanjem, saj je v krizi potrebno ublažiti njene posledice, investirati v okrepitev in odboj – tudi z dodatnimi sredstvi in z zadolževanjem, “četudi to počnejo tisti, ki so še pred dvema letoma vlagali ustavne presoje zaradi minimalnih odstopanj proračunskih okvirjev.” Socialni demokrati sicer kritični do rezov v znanosti in inovacijah, za ustvarjanje novih delovnih mest, za kulturo, za gradnjo šol in vrtec ter za financiranje šolske prehrane otrok.

22. september 2020

Jani Prednik je v stališču poslanske skupine SD ocenil, da pa protikrizna politika ne sme pomeniti tudi neodgovornosti do javnih sredstev, kot je to pokazala afera o nabavi zaščitne opreme: “Trošenja je bilo veliko, nabavljene opreme malo, preglednosti nič.” Zato je bil kritičen do dejstva, da je vlada s pomembnim delom protikriznih ukrepov, denimo pomočjo samozaposlenim, končala že maja, čeprav izjemne okoliščine in velika prizadetost posameznih gospodarskih in družbenih sektorjev še traja: “V tem proračunu, z rekordnimi odhodki in v času največjega upada gospodarske rasti, se sredstva povišujejo (skoraj) vsem ministrstvom. A pod gladino je stvar bolj razburljiva … Dovolite mi, da preletim posebni del proračuna in vam navedem tistih nekaj uporabnikov, programov in podprogramov, ki bodo kljub vsem dodatnim sredstvom v letošnjem letu izgubili del predvidenih proračunskih virov. Seznam poražencev je namreč mnogo daljši od kulture in znanosti, o katerih se zadnje dni veliko govori, a sta – žal! – le najbolj vidni posledici vladnega čiščenja proračuna.”

Pri nevladnih proračunskih uporabnikih se sredstva zmanjšujejo (skoraj) vsem. Vlada sredstva zmanjšuje tudi varuhu človekovih pravic in informacijskemu pooblaščencu; ob vseh spornih in nikoli doslej preizkušenih situacij na robu človekovih pravic, ki jih je potrebno dodatno presojati, pa tudi Računskemu sodišču, KPK in Državni revizijski komisiji, katerih naloga je bedeti nad tokovi javnega denarja in korupcijo ter razreševati konflikte pri javnih naročilih, ter celo Fiskalnemu svetu, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti javnih financ. V veliki ekonomski negotovosti in globalni prekinitvi gospodarskih tokov pa vlada zmanjšuje sredstva za Urad za makroekonomske analize in razvoj ter za Statistični urad: dve ustanovi, ki ju nujno potrebuje za pravilnost svojih ekonomskih izračunov!

Na področju notranjih zadev se zmanjšuje sredstva za nadzor, na področju zunanjih zadev pa se jemlje s postavke za predsedovanje Svetu EU in se jih namenja za multilateralno sodelovanje, kamor sodijo tudi aktivnosti t.i. Višegrajske skupine. Ministrstvo za obrambo, ki mu skušajo vladajoči s posebnim spornim zakonom zagotoviti stabilno financiranje v prihodnjih letih, je letos žrtev 30-milijonskega reza: tretjino od tega na opremi in pripravljenosti Slovenske vojske in slabo tretjino iz naslova varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki se ne ozirajo na druge tegobe in epidemije. Sredstva gospodarsko-razvojnega resorja se krepijo za skoraj tretjino, a le na račun nedefinirane postavke za epidemijo, medtem ko so žrtve tega prerazporejanja sredstva za razvojno infrastrukturo, za ustvarjanje novih delovnih mest ter za mala in srednja podjetja, ki so njihovi največji ustvarjalci. Vse to v času, ko je brezposelnost začela spet rasti in je vsako delovno mesto dragoceno. Medtem pa ni jasno, kako bo Zavod za blagovne rezerve plačal vse nabave, ki jih je izvedel spomladi: tudi povišana sredstva namreč ne zadostujejo niti za del njegovih pomladnih spornih nakupov zaščitne opreme.

Jani Prednik

Infrastrukturni resor se ponaša z višjim proračunom, a znotraj njega se povečujejo sredstva za ceste, zmanjšujejo pa tista za gradnjo železnic, prav tako pa se zmanjšujejo tudi programi za učinkovito rabo energije, obnovljive vire in načrtovanje prometne politik. Tudi po številkah se vidi, da ta vlada okolja in trajnostnega razvoja nima med svojimi prioritetami. Enako je na ministrstvu za okolje in prostor: zmanjšujejo se sredstva za sanacijo rudarskih škod, za ohranjanje biotske raznovrstnosti, za upravljanje s prostorom in za upravljanje z vodami oz. poplavno varnost.

Ministrstvo za delo, soočeno z vrsto novih izzivov zaradi naraščajoče brezposelnosti, je sicer deležno nominalnega povišanja, a zmanjšujejo se sredstva za ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlovanje, za štipendije, za centre za socialno delo. Še posebej je težko verjeti, da vlada zmanjšuje sredstva za dolgotrajno oskrbo za več kot 3 in pol milijone evrov, medtem ko smo stalnega krčenja sredstev za delovni inšpektorat žal že skoraj navajeni, čeprav se delavstvo sooča s številnimi kršitvami delovnopravne zakonodaje. Ministrstvu za zdravje se zmanjšujejo sredstva za programe zdravstvenega varstva in za delovanje zdravstva v kriznih razmerah.

Ministrstvo za javno upravo je praktično edino, ki se mu razpoložljiva sredstva v celoti zmanjšujejo in to na račun znanosti in informacijske družbe, konkretneje na širokopasovnih omrežjih, čeprav je prav epidemija pokazala na potrebo po delu na daljavo in je digitalno delo dobilo velik razmah. Tudi na tem resorju se vlada ni izognila rezanju sredstev za novonastala podjetja in delovna mesta.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je znanost največja žrtev: kar 22 milijonov se jemlje področju, ki je odvisno od stabilnega financiranja. Še posebej bode v oči 11 milijonov manj za šolsko prehrano, ki se je vlada v času zaprtja šol ni potrudila spraviti do lačnih otrok. Že v skladu z ideologijo te vlade je manj denarja tudi za podporne dejavnosti in celo za športno infrastrukturo.

Največji poraženec pa je seveda ministrstvo za kulturo, ki izgublja dragocenih 8 milijonov evrov, kljub temu, da v sami obrazložitvi rebalansa vlada navaja, da to prizadeto področje lahko prenese le 5-milijonsko znižanje sredstev. Vse postavke se znižujejo in tega preprosto ni mogoče razumeti drugače kot politično kaznovanje področja, ki vladajočim ni po volji. Ob vsej prizadetosti in razpoložljivih sredstvih za spopad z epidemijo ima vlada vse argumente, da bi financiranje celotne kulture za letos uvrstila med krizne postavke, kot je tista za 1,6 milijarde na finančnem ministrstvu. Toda za to ni bilo volje: vladajočim je kaznovati neposlušnost in kritičnost pomembneje kot pomagati prizadeti kulturi.

Jani Prednik je v stališču poslanske skupine SD ocenil, da vse navedeno “jasno kaže, da pri tem rebalansu še zdaleč ne gre samo za interventna sredstva za epidemijo: gre za idelogijo in gre za maščevalnost. Desna vlada dela točno tisto, česar smo se bali in reže tam, kjer sama vidi sovražnike.” Pri tem si je zastavil vprašanje, ali bi bilo mogoče ta rebalans sestaviti drugače? SD je prepričana, da je to vsekakor mogoče: “Na prvem mestu je nujna preglednost porabe, ki je doslej nismo bili deležni. Poročila, ki jih o izjemnih vladnih pooblastilih prejema državni zbor, so skopa in brez obrazložitev: vsebujejo le sezname prerazporejenih sredstev. S takimi obeti ne moremo biti optimistični glede preglednosti porabe. Obstoj ogromne programske postavke za epidemijo covid-19 (ki je, ponavljam, preklicana že od maja) samo še povečuje to tveganje.”

Socialni demokrati, pa tudi opozicija, skušamo s svojimi dopolnili vsaj nekoliko spremeniti smer, v katero so zaplule javne finance. “Tako zahtevamo vrnitev sredstva za kulturo in znanstveno raziskovanje, ker na njunem stabilnem financiranju počiva naša prihodnost, da se ne zmanjšuje sredstev za zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest, da se pomladanskega zaprtja šol ne jemlje kot priložnost za varčevanje iz naslova šolske prehrane in da se otrokom kljub temu zagotovi dnevni topel obrok, da se izvedejo razpisi za sofinanciranje gradnje vrtcev in šol, ki so bila pod prejšnjo vlado že razpisana, pa je ta vlada razpise ustavila, in nenazadnje, da se izvede nekaj ključnih investicij, na primer v železniško infrastrukturo, v začetek gradnje domov za ostarele in v druge nujne investicije, ki zaradi zdravstvene krize ne smejo zastati,” je poudaril Prednik.

V poslanski skupini SD si želijo, da ob obravnavi rebalansa najdemo tudi posluh za izboljšave. Z njihovim sprejetjem bi koalicija dokazala, da sliši stiske ljudi in konstruktivne predloge, pa četudi niso zrasli na njenem zelniku. Pokazala bi, da ji gre tudi za resnično pomoč ljudem, ne le za ideološke cilje in temeljito čiščenje proračuna. V tem primeru bi tudi sami lahko podprli načrtovane spremembe letošnjega proračuna. Sicer, se bojimo, ta rebalans ne more računati na našo podporo.