Čas hitro mineva. Za nami je četrt stoletja od junijskih dni, ko smo ponosno in z velikimi pričakovanji svečano razglasili samostojno, suvereno državo Republiko Slovenijo. Osamosvojitev, samostojna država, nam ni bila ne dodeljena, ne podarjena. Izborili smo jo v boju, kjer je šlo za biti in ne biti, za stati inu obstati. Ponosno povejmo, izborili smo jo s srčnostjo in odločenostjo. Naši generaciji je bilo dano uresničiti tisočletne sanje prejšnjih generacij za prihodnost naslednjih generacij. Za kar so si prizadevali mnogi, smo končno doživeli junija leta 1991.

Spominjam se tistih dni. Zavedali smo se prehojene dolge in trnove poti generacij pripadnikov našega rodu. Moč smo črpali iz plebiscitarno izražene volje naših državljank in državljanov. Čutili smo, da stojimo na ramenih velikanov, od Trubarja, Prešerna, škofa Slomška, Cankarja, generala Maistra in slovenskih partizanov. Danes vemo, da so v vrstah naših velikanov tudi pisci nove ustave in vsi, ki so prispevali k zmagi v osamosvojitveni vojni, slovenski policisti, teritorialci, civilne strukture, vsi Pekrčani, Mariborčani, Slovenke in Slovenci, prebivalke in prebivalci naše dežele, ki so se postavili za slovensko domovino, in kot je zapisal pesnik Kuntner, zavarovali mlado demokracijo, obranili domovino, svojo čast in novo rast.

Takrat še nismo mogli vedeti, s koliko trnja bo posuta naša nadaljnja pot in kaj bomo na njej dosegli.
Danes vemo, da je Slovenija v 25 letih naredila izjemne, pomembne, tudi veličastne korake naprej. Prav je, da spoštujemo, kar smo ustvarili skupaj. Bruto domači proizvod na prebivalca smo povečali skoraj za 4 krat, ukrotili smo visoko inflacijo. Število iskalcev zaposlitve smo sicer povečaliza skoraj 22.000, vendar smo število zaposlenih v podjetjih povečali še bolj, za skoraj 39.000. S povprečno plačo lahko danes kupimo več hrane in drugih dobrin kot pred 25 leti.

Imamo več in večja stanovanja ter boljše opremljena gospodinjstva. Več smo naredili za okolje. Smo socialno bolj povezani kot drugi v EU, zmanjšali smo povprečne razlike med plačami vodilnih in slabše plačanih. Dihamo čistejši zrak, naše reke so čistejše, okolje je večinoma bolje urejeno. Spodbujamo trajnostni razvoj. Naši znanstveniki in športniki dosegajo mednarodno odmevne rezultate. Dosegli smo ključne zunanjepolitične cilje. Naša domovina je mednarodno priznana država.

A odkrito si moramo priznati, da smo v 25 letih delali tudi napake. Premalo smo naredili v borbi proti moralni in materialni korupciji. Prevečkrat valimo krivdo na vse druge in premalo pomislimo, ali smo sami naredili dovolj za skupnost. Za vse krivimo oblastnike, ki pa jih vedno izvolimo sami. In kot bi rekel Orwel, tisti, ki slabo izberemo na volitvah, nismo žrtve, ampak sokrivci. Prepogosto krivimo vse povprek, s čemer delamo krivico poštenim in omogočamo, tistim, ki to niso, da se skrivajo v vsesplošnem kritizerstvu.

Prepogosto se norčujemo iz poštenih in opravičujemo tiste, ki to niso, da se pač znajdejo. Glasni smo, ko gre za krivice, ki se godijo nam in premalo občutljivi za krivice, ki jih delamo drugim. In odkrito si priznajmo, naredili smo jih nemalo. Premnogim smo vzeli identiteto, razgradili delovna mesta, naprtili stroške za privilegije posameznikov, celi naciji smo naprtili stroške sanacije bančnega ponora, krivcem pa plačujemo še odpravnine in vozovnice.

Maribor je bil leta 1991 občina s 157.000 prebivalci. V 25 letih je razpadel na številne nove občine, 112.000 sedanjih prebivalcev pa mora v odsotnosti regij skrbeti za še bolj razvito socialno in družbeno infrastrukturo, kot je bila pred 25 leti. V četrt stoletja smo izgubili 10.000 delovnih mest. Mestu in regiji je to povzročilo velikanske pretrese, vključno z implozijo posameznih mestotvornih dejavnosti.

Ne sme nam biti vseeno za našo prihodnost. Na 1.000 prebivalcev je v Mariboru že v vrtcih 18 % manj otrok, 15 % manj učencev v osnovnih šolah, kar 25 % manj dijakov v srednjih šolah in v univerzitetnem mestu tudi 17 % manj študentov na univerzi. Leta 2015 smo imeli 29 % nižje investicije v osnovna sredstva na prebivalca in 28 % višjo brezposelnost. In značilno, v Mariboru je na 1.000 prebivalcev kar 59 % več obsojenih oseb. Podobno je tudi v drugih mestnih občinah Vzhodne Slovenije. Ta država potrebuje učinkovito politiko skladnega regionalnega razvoja, da se ne bomo čudili temu, da se vedno več ljudi ozira po drugih državah.

V prejšnjih režimih je bil Maribor med najbolj razvitimi deli nekdanjih držav. V tej je prvič med območji z najbolj izrazitimi razvojnimi problemi in z bolečo socialno situacijo, ki jo k sreči blažijo zaposlitvene možnosti v sosednji državi na severu. Da tudi v Mariboru znamo, dokazuje tudi naša univerza in naše gospodarstvo. Ne samo dravske elektrarne, ki predstavljajo steber konkurenčnosti in stabilnosti slovenske elektroenergetike, tudi druge družbe. Leta 2015 so bili prihodki na zaposlenega v Mariboru 33 % nižji kot sicer v Sloveniji, ustvarjen dobiček pa za 1,2 % višji. Na prebivalca imamo v Mariboru 6 % več poslovnih subjektov, ki ustvarijo 41 % manj izgube in 39 % več dobička kot v Sloveniji. Novi start upi izkazujejo vedno več podjetniškega poguma.

Na vprašanje, smo se borili za takšno državo, odgovarjajmo tudi z vprašanjem, ki ga je naš slikar Jakopič postavil pred predsednikom Kennedyem, ali smo kot ljudje res storili svojo dolžnost do družbe, do skupnosti. Borili smo se za samostojno in neodvisno, mednarodno priznano Slovenijo. Danes jo imamo. Želimo in zaslužimo pa si tudi socialno pravično, razvojno uspešno, regionalno skladno in pravno varno državo, skupnost visokih etičnih standardov in vrhunske ustvarjalnosti. Borba za to pa traja in bo trajala tudi v prihodnje.

Naša mala domovina, domovine lepote med Karavankami in Sotlo, med Jadranom in Goričkim. Slovenija, s pogumom, v krvi, znoju in solzah poštene borbe izborjena, bo tudi jutri ponosna in velika, če bomo spodbujali in spoštovali izjemno kreativnost in inovativnost, vrhunsko kakovost in odličnost, trdno socialno povezanost in solidarnost, temeljno poštenost in integriteto, iskreno spoštljivost in tolerantnost, medsebojno razumevanje in sočutje. Naj bo Slovenec Slovencu Slovenec izraz spoštovanja, zaupanja in ponosa.

Vse najboljše Republika Slovenija za 25. rojstni dan in še na mnoga leta.

Vse dobro vam želim.

mag. Boris Sovič