Božidar Voljč

“Umiranje je sestavni del našega življenja, skrb svojcev in skupnosti pa je, da je dostojanstveno. Na kakšen način in pod kakšnimi pogoji, je odprto vprašanje,” je na posvetu o evtanaziji v organizaciji Foruma starejših SD dejal njegov predsednik mag. Franc Hočevar. Udeleženci posveta, ki je potekal v Ljubljani, so med drugim poudarili, da evtanazija ne bi smela biti politično vprašanje. V svetu je sedem držav – Belgija, Kanada, Kolumbija, Luksemburg, Nizozemska, Švica in ZDA (v sedmih zveznih državah), ki so evtanazijo ali pomoč pri samomoru legalizirale. Komisija RS za medicinsko etiko ima o tem jasno stališče, ki ga je na posvetu predstavil njegov predsednik in nekdanji minister za zdravje dr. Božidar Voljč.

Komisija po navedbah Voljča ne podpira evtanazije, ker človeških stisk ne moremo reševati tako, da tiste, ki so se v njih znašli, usmrtimo. “To je proti vsem pravilom in vrednotam civilizirane družbe,” je poudaril Voljč in dodal, da zdravnik v prvi vrsti skrbi, da ostane bolnik živ. Zato povsod, kjer evtanazijo izvajajo, naletijo na moralne in etične pomisleke, pokazale pa so se tudi zlorabe. Kot primer je navedel Nizozemsko, kjer vsak dan evtanazirajo že 16 ljudi. Veliko evtanazij je tam celo brez soglasja bolnika, v omenjenih državah pa nasploh iz leta v leto evtanazirajo več in več ljudi.

Voljč je opozoril, da evtanazije ne podpira niti odbor za pravna in etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije. Poleg zakonodaje to prepoveduje tudi Kodeks zdravniške etike. Razlogi za nasprotovanje komisije in stroke evtanaziji so po besedah Voljča v tem, da je varovanje človeškega življenja s stališča zdravnika največja vrednota. Ne le Hipokratova prisega, tudi Ženevska deklaracija zahteva absolutno spoštovanje človeškega življenja, je dejal in opozoril na pomen učinkovite paliativne oskrbe. “Dokler nimamo razvitega tega področja, kot bi bilo treba, je o evtanaziji težko govoriti. Ta ob dobrem sistemu paliative sploh ni potrebna,” je zatrdil Voljč. Zaveda se, da so v Sloveniji ljudje, ki evtanazijo zagovarjajo in tisti, ki so proti njej. “In to velja tudi za oba politična pola, desnico in levico,” je dejal Voljč, ki je izrazil bojazen, da bo odločanje za ali proti evtanaziji postala “politična tema”.

“Razprava o smrti oziroma evtanaziji ne sme nikoli biti politično vprašanje. Tu gre za vprašanje, ali je to človekova pravica pravica ali pa tržno blago,” je prepričan tudi predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan, ki se je na kratko udeležil današnjega posveta. Tudi za vodjo Poslanske skupine SD Matjaža Hana je ta tema “absolutno nepolitična” in zelo težka. Nekdanja poslanka SD Breda Pečan je spomnila na zgodovinarja Janka Pleterskega, ko mu je življenje pri 95 letih postalo neznosno breme in je poslance pozval, naj ljudem omogočijo odločanje o koncu svojega življenja. “Če bi bila dementna, bi si želela evatanazijo,” je dejala Pečanova na posvetu.

V Ljubljani je potekala javna tribuna Foruma starejših Socialnih demokratov o dostopnosti do zdravstvenih storitev, na kateri so sodelovali nekdanji ministri za zdravje in direktorjev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), vodil pa jo je predsednik foruma mag. Franc Hočevar. “Aktualne čakalne vrste v zdravstvu so nedopustne,” je na tribuni poudaril Hočevar, ki so mu pritrdili tudi nekateri od nekdanjih zdravstvenih ministrov in direktorjev zavoda za zdravstveno zavarovanje. Eden najbolj pogostih pozivov sodelujočih pa je bil poziv k reorganizaciji vodenja v zdravstvu.

Hočevar je pri tem opozoril na ključno zadevo, da mora aktualna politika spoznati, da so zadeve z malo več angažiranosti na vseh straneh rešljive, ne samo z večjim finančnim vložkom, ampak še posebej z reorganizacijo znotraj zdravstvenega sistema, kjer sam vidi še veliko rezerv za izboljšave na področju vodenja samega zdravstvenega sistema.

Po mnenju predsednika foruma Franca Hočevarja so starejši še posebej zainteresirani, da se uredijo problemi, ki so povezani z dostopnostjo do zdravstvenih storitev. Te niso povezani le z dolgimi čakalnimi vrstami, ampak tudi z drugimi težavami in vzroki. “Dolge čakalne vrste so eden od ključnih kazalnikov za oceno organiziranosti zdravstvenih zavodov, razporeditve zmogljivosti oz. mreže, stanja zdravstvene informatike, predvsem pa za oceno operativne usposobljenosti zdravstvenih institucij, splošnega razpoloženja in zaupanja do sistema zdravstvenega varstva,” je poudaril Hočevar.

“Dostopnost do zdravstvene storitve, še zlasti takrat, ko jo nujno potrebujemo, je eden od ključnih dejavnikov za ocenjevanje kakovosti zdravstva, njegove učinkovitosti in kakovosti življenja,” je povedal predsednik foruma Hočevar. “V Forumu starejših Socialnih demokratov smo se zato odločili, da izpostavimo to težavo, da ocenimo in presodimo ali nova zakonodaja in aktivnosti, ki jih izvajajo državne institucije s področja zdravstva, ponujajo prave rešitve, in da povemo, kaj je po našem mnenju prav in kaj je narobe,” je še pojasnil Hočevar.

Nekdanji minister za zdravje in nekdanji direktor ZZZS Borut Miklavčič je tribuni dejal, da je vodenje slovenskega zdravstva v krizi. Izvirni problem pa je upravljanje z razpoložljivimi sredstvi, namenjenimi za zdravstvo. “Tu smo slabi na vseh ravneh,” je poudaril Miklavčič.

Mag. Martin Toth iz ekspertne skupine v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), v času aktivnega življenja pa je bil med drugim svetovalec generalnega direktorja ZZZS, je dejal, da je boljša organizacija v zdravstvu mogoča že ob obstoječi zakonodaji. Dostopnost je po njegovih besedah odvisna od številnih sistemskih sprememb, toda najprej je treba uresničiti že veljavna določila za večjo dostopnost. Menil je tudi, da vseh potreb ni mogoče zagotoviti iz javnih sredstev.

Nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber je ob zadnji Tothovi ugotovitvi opozoril, da je zdravstvene pravice, ki jih ljudje nujno potrebujejo, treba zagotoviti z javnimi sredstvi. Glavna usmeritev predlagane zdravstvene reforme, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa je po njegovi oceni dobra. Tisti trenutek, ko je treba nekaj dodati iz svojega žepa, kar nekateri naredijo težje, se začne razslojevanje, je izpostavil. “Predlog ohranja javni zdravstveni sistem, hkrati pa naroča, kaj se mora še popraviti,” je menil Keber.

Po opozorilu nekdanjega zdravstvenega ministra mag. Andreja Bručana javno zdravstveno službo lahko izvajajo tisti, ki delujejo pod enakimi pogoji evropskega pravnega reda. Vendar bi moralo biti tržno delo koncesionarjev strogo ločeno od dela, ki ga opravljajo kot koncesionarji. “Nujen je strog nadzor, vendar ne samo nad koncesionarji, ampak tudi nad javnimi zavodi,” je dejal Bručan.

Po besedah nekdanjega ministra za zdravje dr. Božidarja Voljča naj bi čakanje na zdravstvene storitve pravično urejale čakalne liste. “Če so te objektivne, so pomembno orodje za načrtovanje ukrepov,” je dejal Voljč. Pomanjkanje podatkov pa po njegovem opozorilu ne omogoča dobrega nadzora in vodenja. “Za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev so potrebna tudi dodatna sredstva,” je dejal nekdanji direktor ZZZS Franc Košir. Spomnil pa je na ugotovitve, da ni dovolj le vodenje čakalnih dob, ampak je treba opraviti še vrsto drugih nalog, denimo preverjati pogoje za zdravstveni poseg.

Tribune so se med drugimi udeležili tudi predsednik SD mag. Dejan Židan, predsednik ZDUS Janez Sušnik in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik ter številni drugi gostje. Predsednik SD je v uvodu razprave izpostavil, da je pravica vsakega državljana, da ima dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, zato se Socialni demokrati borimo za zdravstvo, ki bo solidarno in dostopno za vse ljudi.