V Evropskem parlamentu je ta teden potekala seja Odbora za kmetijstvo in podeželje, na kateri je Slovenija evropskim poslancem predstavila slovensko čebelarstvo, projekt EU medeni zajtrk ter pobudo za razglasitev Svetovnega dneva čebel. Člane odbora je v imenu Vlade RS nagovorila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša. Še pred zasedanjem odbora pa je v Evropskem parlamentu potekala predstavitev EU medenega zajtrka, ki so ga pripravili slovenski evropski poslanci, med njimi tudi Tanja Fajon, v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.

Državna sekretarka Strniša je v nagovoru evropskim poslancem na Odboru za kmetijstvo in podeželje izpostavila, da je čebelarstvo pomemben del slovenskega kmetijstva, zato smo to pomembno panogo s sistemsko zastavljenimi koraki umestili v strateški okvir kmetijstva. Podpore v čebelarstvu so razvojno zasnovane in se odražajo na več ravneh – od tistih na nivoju EU, do onih, ki jih financiramo iz državnega proračuna, v tem smislu je še posebej pomembno financiranje javne svetovalne službe v čebelarstvu ter izvajanje rejskega programa in strokovnih nalog. Še pred začasno prepovedjo na ravni EU je uvedla tudi nacionalno prepoved uporabe neonikotinoidov za razkuževanje semena koruze.

Državna sekretarka Strniša je v nadaljevanju svojega nagovora evropskim poslancem predstavila primer dobre prakse na področju izobraževanja in ozaveščanja o pomenu čebelarstva – to je projekt medeni zajtrk. Slovenija ga je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pričela izvajati v vrtcih in osnovnih šolah že v letu 2006. Tej izobraževalno-promocijski akciji se vsako leto pridružujejo novi deležniki, tako iz vseh vej oblasti, kot tudi iz drugih institucij ter zasebnih podjetij. Pobudo za evropski medeni zajtrk je Slovenija marca lani predstavila tudi na Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, kjer jo je toplo pozdravilo večje število držav članic in tudi tedanji komisar za kmetijstvo Ciolos. Evropski medeni zajtrk tako presega okvire Slovenije, npr. na Madžarskem so ga tako izvedli že lani, letos so ga te dni izvedli že drugič.

Slovenija pa je pred evropske poslance prišla tudi s pobudo za razglasitev Svetovnega dneva čebel, katerega predlagateljica je Čebelarska zveza Slovenije, pobudo pa podpira tudi Vlada RS. Predlagani datum 20. maj je rojstni dan pionirja modernega čebelarstva Antona Janše, mesec maj pa nenazadnje simbolizira tudi razcvet narave. Namen pobude je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel in opomniti ljudi, kako je od čebel in ostalih malih, krhkih bitij – opraševalcev odvisna tudi globalna prehranska varnost.

Člane Odbora EP za kmetijstvo in podeželje so v nadaljevanju zasedanja nagovorili še Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (v namen podpore pobudi za Svetovni dan čebel je namreč v Bruselj prišlo 100 slovenskih čebelarjev), slovenska evropska poslanca Franc Bogovič in Lojze Peterle, sledila pa je razprava članov odbora na temo pomena čebelarstva. Predsednik Odbora za kmetijstvo in podeželje Evropskega parlamenta Czesłav Adam Siekierski je pozdravil obe slovenski pobudi in Slovenijo podprl pri njenih prizadevanjih. Govorcem in razpravljalcem, od katerih je večina še posebej podprla slovenski pobudi. Izrazito podporo obema pobudama je izrazila tudi predstavnica nevladne organizacije Bee-Life, ki je sodelovala na seji odbora. Vsem je bila skupna misel, da so čebele nedvomno izjemno pomembna bitja za zagotavljanje zdrave in kakovostne hrane ter nenazadnje življenja na Zemlji. Zatorej jih moramo tako na nivoju EU kot globalno varovati in ohranjati ter posvečati ozaveščanju o njihovem pomenu izjemno pozornost.

Državna sekretarka mag. Strniša se je ob koncu razprave iskreno zahvalila vsem sodelujočim govorcem in razpravljalcem za besede podpore in na posebno vprašanje litovskega poslanca pojasnila, da Slovenija že pripravlja zakon, s katerim bo na podlagi nedavno sprejete evropske direktive glede možnosti držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo gojenje GSO, lahko uveljavila prepoved gojenja GSO.