Članice in člani Konference Socialnih demokratov so na seji v Mariboru obravnavali Ekonomski program SD za razbremenitev srednjega razreda ter spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju, ki ga je pripravil Svet SD za finance in gospodarski razvoj, sestavlja pa ga sedem predlaganih ukrepov. Program med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička in reformo dohodninskih razredov.

V uvodnem delu posveta, ki ga je povezovala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, so poleg predsednika SD mag. Dejana Židana in predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjana Podgorška med drugim sodelovali tudi direktor fundacije Friedrich Ebert Stiftung iz Zagreba dr. Max Brändle, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič in izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje, predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.

Ekonomski program, ki ga bomo Socialni demokrati zdaj predstavili tudi koalicijskim partnerjem, vsem deležnikom (gospodarstvo, sindikati, stroka) in širši javnosti, med drugim predvideva zvišanje obdavčitve dobička na evropsko primerljivo raven, reformo dohodninskih razredov, ki bo pravičneje obremenila srednji sloj prebivalstva, in ugodnejšo obravnavo udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička. Predsednik stranke Dejan Židan je na posvetu poudaril, da imamo v Sloveniji tako nizko obdavčitev dobičkov, “da nas marsikdo smatra za davčno oazo, kar je povsem nepotrebno, po drugi strani pa smo preveč obremenili ljudi”. Med predlaganimi ukrepi so tudi poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti, reforma obdavčitve nepremičnin in ponovna uvedba dohodninske olajšave za reševanje stanovanjskih težav.

Kot je povedal predsednik SD Dejan Židan, bo stranka s tem koaliciji predstavila svoj predlog davčnega prestrukturiranja. Ob tem je poudaril, da svojega predloga ne razumejo kot vsiljevanje, pač pa kot možnost za razpravo v letu 2016, saj se zavedajo, da je treba okoli tega vprašanja doseči družbeni konsenz. “Takšen konsenz mora vključevati tudi sindikate in gospodarstvo, glede na danes povedano pa verjamem, da smo temu zelo blizu,” je dejal Židan in kot primer izpostavil njihov predlog olajšav pri izplačilu 13. in 14. plače, ki morajo biti takšne, da podjetjem sploh omogoči izplačilo, po drugi strani pa ne sme poslabšati dohodkovnega položaja zaradi vpliva na dohodnino.

Predsednik SD Židan si v naslednjem letu želi več pogovorov na to temo za zaprtimi vrati in brez pritiska, da mora iz njih nekdo oditi kot zmagovalec. Rezultat tega bi moral biti po njegovem skupni dogovor, kar so znali narediti tudi v nekaterih drugih državah. Med sedmimi njihovimi predlogi je operativno najhitreje po njegovem mogoče izvesti prav omenjene spremembe pri obdavčitvi 13. in 14. plače, prav tako bi se lahko hitro dogovorili glede posega v dohodninske razrede in s tem razbremenitve ljudi, kar bi pripeljalo do večjega trošenja in posledično do več pobranih davkov. Predsednik SD je še dodal, da ne obljubljamo stvari, ki se jih ne da uresničiti in bi povzročile še večjo proračunsko luknjo.

Tudi po besedah predsednika Sveta SD za finance in gospodarski razvoj Marjana Podgorška nekateri njihovi predlogi omogočajo prilive v proračun, nekateri jih zmanjšujejo. Med slednjimi je gotovo dohodnina, za katero Podgoršek potrjuje, da bi to pomenilo od 160 do 170 milijonov evrov manj denarja, ki bi ga pokrili s povečano obdavčitvijo dobička. “V SD želimo, da se za tiste, ki ne dosežejo niti minimalnega dohodka, ukine vsako plačevanje dohodnine,” je pojasnik Podgoršek in dodal, “da predlagamo tudi udeležbo delavcev pri dobičku, a ta naj bo obdavčena tako kot so dobički podjetnikov, s 25 odstotki in brez prispevkov, saj bo tako nagrada res šla delavcu, ne pa državi.”

Posveta Konference SD so se udeležili tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov. Po besedah predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Marjana Batagelja gre za zelo različne predloge, med katerimi bi nekatere lahko hitro podprli, recimo glede 13. in 14. plače, ko pa gre za obdavčitev dobička, je Batagelj opozoril, da gre za samo eno od davščin, ki jo plačuje gospodarstvo. “Kakršnikoli predlogi se pripravljajo, morajo imeti predlagatelji pod črto izračunano tako, da bodo plusa deležni tako delavci kot gospodarstvo. Če bo šlo v škodo slednjega, bomo še naprej nekonkurenčni,” je dejal Batagelj, ki se boji, da bi v primeru poslabševanja gospodarskega okolja v Sloveniji podjetja začela zapuščati državo. Glede uvajanja dodatnega dohodninskega razreda Batagelj meni, da predlog ni napačen, saj je bistvo tega programa razbremenitev srednjega razreda in stroškov dela, a vse skupaj je tudi stvar izračunavanj, ki so na tem področju vselej mogoča.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so s predlogi večinoma zadovoljni, po besedah izvršne sekretarke Andreje Poje so nekateri zelo podobni tistim, ki so jih pripravljali že v sindikatu in jih zahtevajo že vsaj sedem let. Eden od teh je sprememba dohodninske lestvice, ki bi uvedla dodatni razred med 27 in 41 odstotki, pri čemer v ZSSS zahtevajo še razbremenitev tistih z najnižjimi plačami po vzoru Avstrije. Sindikat zagovarja tudi sodelovanje delavcev pri dobičku.

Po razpravi Konference SD, ki predstavlja najvišji organ stranke v obdobju med obema kongresoma, so članice in člani soglasno sprejeli sklepe o sprejemu izhodišč Ekonomskega programa, s katerim želimo Socialni demokrati v Sloveniji v letu 2016 oblikovati konsenz o ukrepih na področju davčne in gospodarske politike in s tem predlogom sprožiti tudi široko javno razpravo, v katero bomo povabili vse zainteresirane deležnike, ter na podlagi skupnih predlogov oblikovali konkretne ukrepe, pozneje v letu 2016 pa tudi zakonodajne rešitve. V primeru večjih vsebinskih sprememb in dopolnitev stališč v času javne razprave bo Konferenca SD o dokumentu odločala znova.