ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano

Strniša na 10. Ministrskem forumu za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi med državami srednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko

24. septembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

10. Ministrski forum v formatu 16+1 za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi je letos gostila Madžarska, ob robu 77. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma OMEK. Udeležili so se ga kmetijski ministri in njihovi namestniki iz 16 držav Srednje in Vzhodne Evrope (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Črna gora, Estonija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija in Slovenija) in Kitajske. Osrednji pogovori na forumu so bili namenjeni spodbujanju dvostranskega trgovinskega in drugega sodelovanja držav 16+1. V imenu kitajske strani je prisotne nagovoril namestnik kitajskega ministra za kmetijstvo Qu Dongyu, ki je poudaril, da Kitajska ogromen trg, ki ponuja možnosti za različne kmetijske proizvode. Kitajska vabi evropska podjetja, da pridejo na njihov trg, tudi v manjših količinah na posamezne segmente, kitajsko ministrstvo za kmetijstvo pa bo pri tem nudilo podporo in pomoč.
 
Državna sekretarka Tanja Strniša je v svojem nagovoru poudarila, da je Slovenija zelo zainteresirana za sodelovanje in trgovinsko menjavo s Kitajsko. Predstavila je značilnosti slovenske živilsko predelovalne industrije in poudarila, da Slovenija vidi Kitajsko kot zelo pomembnega potencialnega trgovinskega partnerja. Zato bo podpredsednik Vlade Republike Slovenije in kmetijski minister mag. Dejan Židan v novembru 2015 obiskal Kitajsko, pri čemer ga bo spremljala močna gospodarska delegacija. Med drugim se bo udeležil tudi največjega kitajskega mednarodnega sejma v Fuzhouvu, ki ga je v svojem nagovoru kot največjega in najbolj vplivnega izpostavil tudi namestnik ministra za kmetijstvo Qu Dongyu.  

Tema tokratnega foruma je sicer bila »Življenjski cikel hrane v Evropi in Aziji: Izboljšanje produktivnosti in transporta«. Strniša je v zvezi z vprašanjem življenjskega cikla hrane in njegovega vpliva na okolje izpostavila pomen prenosa znanja, inovacij, povezav med raziskavami in kmetijsko prakso, trajnostne rabe naravnih virov, razvoja kratkih verig in, ne nazadnje, boja proti zavržkom hrane. Državna sekretarka je omenila, da lahko s sodelovanjem na ravni 16+1 pripomoremo k skupnim ciljem trajnostnega razvoja. Poudarila je, da je Slovenija tudi sicer zainteresirana za sodelovanje in bo izkoristila obstoječe platforme sodelovanja, kot so forum za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi, novoustanovljeno združenje za spodbujanje kmetijskega sodelovanja s sedežem v Bolgariji in drugi modeli sodelovanja.

Forum za sodelovanje v trgovini z agroživilskimi proizvodi med državami Srednje in Vzhodne Evrope in Kitajske sicer poteka od leta 2006, z namenom krepitve sodelovanja na področju kmetijstva med temi državami. Kitajska je po vrhu 16+1 v Bukarešti leta 2013 predlagala ustanovitev posebnega koordinacijskega telesa na področju kmetijstva in organizacije letnih forumov, ki bi načeloma vsako leto potekali v eni od sodelujočih držav. Po lanskem srečanju v Romuniji je letos forum že drugič potekal izven Kitajske, organizirala ga je Madžarska ob robu mednarodnega kmetijskega sejma OMEK.

PS SD: Slovenija ne sme postati tržnica multinacionalk z bogato ponudbo prehrane, ki vsebuje gensko spremenjene organizme

16. septembra 2015/in Novice, Poslanska skupina /by Denis Sarkić

Socialni demokrati zato pozdravljamo napore Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana za sprejem zakona o omejevanju in prepovedi gensko spremenjenih rastlin (GSO). V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je v Sloveniji ključnega pomena, če bo država uspešna pri ozaveščanju ljudi, potrošnikov, da je varneje kupovati lokalno pridelano hrano, v kateri ni prisotnosti GSO. Domačim pridelovalcem hrane, ekološkim kmetovalcem bo ob tem potrebno pomagati z različnimi mehanizmi spodbud, da bodo lahko kolikor toliko konkurenčni sicer cenovno ugodnejši, pa zdravju zelo vprašljivi kvaliteti prehranskih izdelkov iz tujine, ki vsebujejo tudi gensko spremenjene organizme. Pomembno bi bilo, da Slovenija tudi znotraj Evropske unije zagovarja politiko doslednega označevanja vseh vrst živil, kjer bo za običajnega potrošnika povsem jasno in nedvoumno, ali je bilo neko živilo v pridelavi ali kasneje predelavi deležno gensko spremenjenih organizmov ali ne.

Slovenska politika ter vsi poslanci in poslanke Državnega zbora imajo možnost odločno povedati, da se v Sloveniji kapitalski dobički velikih multinacionalk ne bodo kovali na krožnikih naših državljank in državljanov, v degradaciji našega okolja in v postavljanju slovenskega kmeta v nekonkurenčen položaj. Kljub različnim političnim prepričanjem nas mora predlog opomniti, da je dobrobit ljudi naš prvi in edini interes, ki mu moramo kot odgovorni predstavniki ljudstva slediti.

Ne gre samo za zakonodajni proces, temveč tudi proaktivno dejanje, ki bo postavilo pomembno oviro vsem nadaljnjim poizkusom in malverzacijam agresivnim težnjam mnogih multinacionalk v prehranski branži. Te se bolj ali manj uspešno skrivajo za “dobronamernimi” pobudami in predlogi, pod masko katerih se skriva skupni imenovalec – zaslužiti veliko, ne glede za ceno zdravja ljudi.

Socialni demokrati smo predlog Zakona o omejevanju ali prepovedi predelave gensko spremenjenih rastlin – v pričakovanju širše politične podpore – soglasno in odločno podprli. Državni zbor je na glasovanju zakon o omejevanju in prepovedi GSO podprl s 64 glasovi za in nobenim proti.

Državna sekretarka Strniša: Z novim zakonom do ureditve in oživitve agrarnih skupnosti

2. junija 2015/in Novice, Vlada /by Živa Živković

Predlog zakona o agrarnih skupnostih predvideva pomembne novosti, ki bodo po pričakovanjih kmetijskega ministrstva prispevale k ureditvi in oživitvi te stoletja stare oblike skupnega upravljanja kmetijskih in gozdnih površin. Za posle izven rednega upravljanja bo po novem potrebno nižje soglasje članov, uredili pa bodo tudi nerešene dedne postopke. Gre za sistemski zakon, ki so ga člani agrarnih skupnosti in drugi subjekti čakali več let. “Leta 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic je nekdaj podržavljeno premoženje teh skupnosti vrnil njihovim članom, kar je v naslednjih letih povzročilo precej težav,” je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša.

Za posle izven rednega upravljanja je bilo namreč potrebno 100-odstotno soglasje članov, kar je bilo v praksi težko doseči, saj se članstvo v posameznih agrarnih skupnostih giblje od tri do 513, prav tako niso bili povsod zaključeni dedni postopki. Čeprav se je pred nekaj leti potrebno soglasje za nekatere posle izven rednega upravljanja znižalo na 75 odstotkov, to vseh težav ni odpravilo. Predlog novega zakona določa, da bodo lahko posle izven rednega upravljanja sklenili z vsaj 50-odstotnim deležem članov, izraženem v njihovem premoženju.

“V praksi bo to pomenilo, da bo možno z večino, ki je dosegljiva, sklepati posle, kot je oddajanje v najem, pridobitev gradbenega dovoljenja ali odprodaja kakšne parcele,” je povedala Strniša. Premoženje je načeloma sicer nedeljivo, zakon pa določa nekatere izjeme, npr. prodajo stavbne parcele, investicije, ki so v javnem interesu, prodajali pa bodo lahko tudi manjše parcele, ki se ne držijo kompleksa agrarne skupnosti. “Načeloma pa naj se parcele ne bi prodajale. Lahko se pa proda članski delež, če nekdo ne želi biti več član agrarne skupnosti,” je dejala državna sekretarka.

Predlog zakona agrarne skupnosti sicer ohranja kot združbe civilnega prava. “Kljub nekaterim pobudam jih nismo preoblikovali v pravne osebe, saj so ocenili, da bi bil to prehud poseg v lastnino,” je pojasnila Strniša. Uredili bodo tudi nerešene dedne postopke. Andrej Hafner iz službe za pravne zadeve na kmetijskem ministrstvu, ki je vodil delovno skupino za pripravo tega zakona, je pojasnil, da bodo morale upravne enote v enem letu preveriti status oseb v zemljiški knjigi in v primeru nerešenih postopkov podatke predložiti sodiščem, ki bodo morala v treh mesecih začeti postopke dedovanja. Hafner se zaveda, da bo to trajalo nekaj časa, vendar je te zadeve treba urediti.

Te agrarne skupnosti se bodo lahko po novem zakonu organizirale, ko bodo dedni postopki urejeni, v drugih agrarnih skupnostih, ki s temi postopki nimajo težav, pa bodo lahko občni zbor, na katerem se bodo konstituirale po novem zakonu, izpeljali prej. Strniša pričakuje, da bodo večje in bolj aktivne skupnosti to storile čim prej, ostale pa bodo sledile kasneje. Predlog zakona sicer ne določa roka, do kdaj se morajo agrarne skupnosti registrirati po novem zakonu. Možno je, da se kakšna manjša, ki deluje dobro, niti ne bo. “Zakon ne sili agrarnih skupnosti, da se nujno preoblikujejo po tem zakonu,” je dejala Strniša. Po njihovi oznaki se bo sicer vedelo, po katerem zakonu delujejo. Register skupnosti bodo začeli po novem voditi 1. januarja.

Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo 77.486,47 hektarja zemljišč, kar predstavlja 3,67 odstotka celotne površine države. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, večina upravlja površine v velikosti od 15 do 300 hektarjev, nekatere pa tudi več tisoč hektarjev. Največ agrarnih skupnosti, 63, je v upravni enoti Sežana, sledijo pa Kočevje, Radovljica, Postojna in Nova Gorica. V DZ bodo z obravnavo predloga zakona, ki ga je vlada potrdila konec maja, verjetno začeli septembra, na ministrstvu pa pričakujejo, da bodo z njim omogočili predvsem bolj normalno in življenjsko upravljanje agrarnih skupnosti, je sklenila Strniša.