Na povabilo ministrice za obrambo Andreje Katič je bil na povratnem uradnem obisku v Republiki Sloveniji minister za narodno obrambo Romunije Mircea Duşa. Po sprejemu z vojaškimi častmi pred Ministrstvom za obrambo sta gostiteljica ministrica Andreja Katič in romunski obrambni minister Mircea Duşa na pogovorih največ pozornosti namenila dvostranskemu sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju, ki sta ga ministra ocenila kot uspešno. Strinjala sta se, da je mogoče sodelovanje v prihodnje še okrepiti. K temu bo nedvomno dodatno pripomogla tudi nedavna ponovna vzajemna akreditacija obrambnih atašejev, je med drugim poudarila ministrica Katič. Dvostranski stiki med Republiko Slovenijo in Romunijo so se začeli krepiti po letu 2004, ko sta državi vstopili v Nato, ter še posebej po letu 2006, ko je bil podpisan krovni sporazum, ki predstavlja pravni temelj dvostranskega sodelovanja na obrambnem in vojaškem področju.

V okviru obiska v Sloveniji se je romunski obrambni minister Duşa z ministrico Katič v Parku vojaške zgodovine v Pivki udeležil tudi posebne slovesnosti, na kateri je Vojaškemu muzeju Slovenske vojske za razstavni eksponat uradno predal letalo IAR-93 (Orel), ki ga je muzeju podarila romunska vlada. Darilo je sicer plod prizadevanj slovenskega Društva vojaških pilotov vseh generacij in ljubiteljev vojaškega letalstva ter sorodnega romunskega združenja za propagando in zgodovino letalstva. Letalo bo razstavljeno v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Ob tej priložnosti sta zbrane na slovesnosti nagovorila ministrica Katič in minister Duşa.

Ministrica Katič je poudarila, da gre za sklepno dejanje prihoda vojaškega letala IAR-93 (Orel) s taktično številko 206 v Republiko Slovenijo, kar je pomemben mednarodni vojaškozgodovinski in kulturni dogodek, ki si zasluži vso pozornost. “Danes je tu med nami zagotovo prisotno zavedanje, da si vizionarji in izumitelji že od nekdaj delijo iste sanje – leteti in si modro nebo deliti s pticami,” je dejala ministrica in spomnila na izjemno zgodovino letalstva v Sloveniji, od pionirjev bratov Rusjan do sodobne letalske zgodovine. “Ko se je v 70. letih prejšnjega stoletja začel skupni jugoslovansko-romunski projekt razvoja jurišnega in taktično-izvidniškega letala, smo tudi Slovenci postali del sodobne letalske zgodovine. Sodelovali smo pri snovanju letala, z njim so leteli tudi številni vojaški piloti slovenskega rodu. Zato vojaško letalo Orel za naš narod predstavlja del neprecenljive kulturne dediščine, ki nas spominja na naše napore v preteklosti pri razvoju tako vojaškega kot tudi civilnega letalstva,” je med drugim poudarila ministrica Katič.