podpredsednica S&D - Page 3 of 3

Evropski parlament bo tokratno plenarno zasedanje v Strasbourgu namenil tragediji z begunci. Večina evropskih poslank in poslancev se je kritično odzvala na akcijski načrt Evropske komisije in sklepe evropskih voditeljev minuli teden, med njimi tudi poslanka Tanja Fajon, podpredsednica S&D. Razprava s predsednikom Evropske komisije Jean-Claude Junckerjem bo v sredo dopoldne, poslanci pa bodo sprejeli tudi resolucijo.

Fajonova kot soavtorica resolucije pripravlja tudi posebno pobudo, s katero bi parlament podprl njena prizadevanja o ustanovitvi posebnega reševalnega sklada za pomoč članicam EU, ki bi s svojimi ladjami prostovoljno sodelovale pri reševanju človeških življenj. Sklad bi po predlogu Fajonove sredstva črpal iz spornega zakonodajnega svežnja o uvedbi pametnih meja na zunanjih mejah EU. Poslanka, ki je soporočevalka o omenjeni zakonodaji, vztraja, da ta ni sorazmerna s cilji preprečevanja nezakonitega priseljevanja in predvidenimi stroški.

“Kolegicam in kolegom bom predlagala, da od 800 milijonov evrov, kolikor jih predvideva uvedba pametnih meja, vsaj četrtino namenimo za takojšnjo pomoč državam, ki bi z ladjami pomagale pri reševanju obupanih ljudi, ki skušajo zaradi vojn in revščine prečkati Sredozemsko morje. Natančno smo preučili možnost prenosa sredstev in ta obstaja, če bo za to politična volja. Upam na dober razplet,” je pred glasovanjem o resoluciji dejala Tanja Fajon. O svojem predlogu in pozivu k podpori bo opozorila tudi v torkovi večerni razpravi na plenarnem zasedanju o uvedbi pametnih meja v EU. “Evropska komisija je s tem, ko je napovedala objavo prenovljenega svežnja o uvedbi pametnih meja v začetku prihodnjega leta sama priznala, da je v predlagani zakonodaji veliko pomanjkljivosti. V naslednjih tednih pričakujemo nov val beguncev in ne smemo dopustiti, da Sredozemlje postane množično grobišče. Evropske vlade so prejšnji teden zamudile priložnost. Bojim se, da imamo na mizi spet veliko praznih obljub. Reševanje ljudi je naša skupna odgovornost in mora postati skupna evropska prioriteta,” je še dejala poročevalka o pametnih mejah.

Jutri popoldne bo Evropski parlament razpravljal tudi o varnostni strategiji v boju proti terorizmu. “Socialisti in demokrati smo v posebni delovni skupini, ki sva ji sopredsedovala s kolego Nemcem Knutom Fleckensteinem, pripravili alternativni dokument na 20-ih straneh. V njem Evropski komisiji in evropskim vladam predlagamo vrsto konkretnih ukrepov z obsežnim poudarkom na socialnih vprašanjih, kot so pomoč pri zaposlovanju, integraciji in de-radikalizaciji mladih Evropejcev. Varnosti ni brez zagotavljanja temeljnih pravic,” je še dejala poslanka Fajonova, ki je omenjeni dokument javnosti na novinarski konferenci v Strasbourgu predstavila prejšnji teden, S&D pa ga bo objavila jutri.

Sicer pa bo Evropski parlament na tokratnem zasedanju govoril tudi o pomoči prizadetim na območjih po potresu v Nepalu, na dnevnem redu bodo tudi plastične vrečke oziroma to, kako zmanjšati njihovo porabo, ki močno obremenjuje okolje ter med drugim napredek BiH in Albanije na njuni poti v EU.

Uspeh nasilnih skrajnežev in teroristov je, ko uspejo med ljudmi iz različnih okolij in verstev zasejati nezaupanje, socialne prepreke in obuditi stereotipe. Odnosi med evropskimi državljani so zato vse bolj napeti, v naš evropski vsakdan sta se naselila strah, negotovost in ustrahovanje. Kako se torej uspešno in učinkovito spopasti proti terorizmu in radikalizaciji v Evropi in soseščini?

O tem smo v Bruslju govorili na konferenci “Program rešitev za boj proti nasilnemu ekstremizmu”, ki smo jo organizirali Socialisti in demokrati v Evropskem parlamentu v okviru delovne skupine za ekstremizem, populizem, nacionalizem in ksenofobijo. Predseduje ji evropska poslanka in podpredsednica S&D Tanja Fajon. Medse smo povabili visokega predstavnika za človekove pravice pri EU Stavrosa Lambrinidisa, akademike, strokovnjake, predstavnike civilne sfere, starše žrtev. Bili smo priča boleči izpovedi Latife Ibn Ziaten, katere sin je bil žrtev terorističnega napada v Tolousu. Opozorila nas je, da ne znamo prisluhniti mladim in da premalo pozornosti posvečamo mladim v težavah.

“Tragedije v Parizu, Kopenhagnu, Tuniziji in Bruslju niso naključne ali slučajne. Vsi omenjeni dogodki so posledica tudi brezbrižnosti nekaterih evropskih politikov, ki širijo nevarno populistično in nacionalistično retoriko in so postali gluhi in slepi za krike pomoči ljudi. Ne moremo in ne smemo ostati tiho. Socialisti in demokrati zato pozivamo vse Evropejce, da se nam pridružijo v boju proti terorizmu in sovraštvu z enim glasom. Moramo se zavzeti za spodbujanje temeljnih evropskih vrednot, enakosti, svobode, demokracije, spoštovanja in strpnosti. Več napora moramo usmeriti v izobraževanje, vključevanje in deradikalizacijo mladih v Evropi ter življenje v sožitju različnosti kultur in ver,” je na konferenci poudarila Tanja Fajon.

Viskoki predstavnik za človekove pravice pri EU Stavros Lambrinidis je poudaril, da moramo univerzalnost človekovih pravic zaščititi enotno in brez razlik: “Teroriste moramo udariti tam, kjer jih najbolj boli, in naše najmočnejše orožje sta osveščenost in izobrazba mladih. Ni vse samo v vojaškem posredovanju. Nasilje ni nikoli upravičeno in proti njemu se moramo boriti vsi! Politiki, novinarji, mnenjski voditelji. Kot družba moramo brez izjem obsoditi napade in nasilje.”

“Mladi v gibanju džihadistov vidijo ideal pustolovščine in bratstva. Dobijo občutek vključenosti, pomembnosti, občutek, da se borijo za pravo stvar,” je opozoril Peter R. Neumann iz King kolidža v Londonu in nadaljeval, da je rešitev, da vsaka država članica pripravi nacionalno strategijo deradikalizacije, zmožnost ločevanja med različnimi terorističnimi skupinami in integracijo vsakega posameznika v družbo. “Konferenca je še enkrat potrdila, da se moramo za mir in življenje brez strahu potruditi vsi, tako doma v Evropi kot v soseščini. Z odprtim dialogom in razumevanjem. Graditi moramo kredibilne in verodostojne politike, brez dvojnih standardov,” je ob koncu konference povzela Tanja Fajon.