Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan se je v sredo, 20. novembra 2019, v dvorani GH Union v Ljubljani kot slavnostni govornik udeležil podelitve Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj ambasador znanosti ter Puhovih nagrad. Predsednik DZ je v nagovoru zbranim dejal, da znanstveniki in raziskovalci s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatijo zakladnico znanja in neutrudno iščejo rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa, ki jih ni malo. “Danes si družbe, v kateri znanje ne bi bilo visoko cenjeno ne moremo predstavljati,” je poudaril Židan. 

“Znanost in raziskovanje sta postala namreč močni in dragoceni orodji, ki pomagata iskati rešitve za številne družbene in socialne pa tudi širše, globalne probleme. Postala sta celo temeljna kamna razvoja, tudi razvoja Slovenije. Verjamem, da so tovrstne laskajoče besede in pohvale vedno dobrodošle. Zavedam se, da za spodbujanje znanstveno raziskovalnega sektorja ne zadostujejo, za to so potrebna konkretna dejanja. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj pa Slovenija, žal, še vedno bistveno zaostaja za najrazvitejšimi. Kljub temu, in to moram na tem mestu še posebej poudariti, pa se lahko slovenska znanost in znanstvena srenja, torej ne glede na omenjeno zaostajanje, pohvalita s trendom rasti svetovno izjemnih in odmevnih dosežkov ter mednarodno priznanih znanstvenikov,” je povedal predsednik DZ.

“Zavedam se, da politiko na tem področju čaka še precej dela, če želi Slovenijo uvrstiti ob bok najboljših in najuspešnejših. Če želi vsem vam, cenjene znanstvenice in znanstveniki, omogočiti ne le primerne in ustrezne ampak tudi spodbujajoče pogoje za vaše delo. Verjamem pa, da bomo skupaj uspeli obrniti trend na bolje. Pri naših naporih nam bo gotovo v veliko pomoč tudi vse močnejše in vse bolj razširjeno zavedanje, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj pomeni pot do novih inovacij, novih spoznanj in znanstvenih prebojev ter ima neposredne učinke na gospodarsko rast, konkurenčnost in dolgoročno blagostanje prebivalk in prebivalcev,” je izpostavil Židan.

Letošnja prejemnika Zoisovih nagrad za življenjsko delo, najvišje državne nagrade na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sta pravnica Alenka Šelih in matematik Josip Globevnik. Nagradi so jima, skupaj z ostalimi Zoisovimi nagradami in priznanji, Puhovimi nagradami ter priznanjem ambasador znanosti Republike Slovenije, podelili na slovesnosti, ki sta se jo udeležila tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo in državni sekretar dr. Jernej Štromajer.

Govor predsednika DZ:

“Spoštovani visoki gostje,
cenjeni nagrajenke in nagrajenci,
spoštovane znanstvenice in znanstveniki,
gospe in gospodje,

starogrški filozof Aristotel je v svoji Metafiziki zapisal: »Vsi ljudje težijo k vedenju, in sicer po naravi«. In prav znanstveno-raziskovalna dejavnosti je bila tista, ki je sprožila znanstveni in tehnični napredek ter s tem preoblikovala svet. Zato me veseli, da bomo tudi letos podelili najvišje nagrade za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti.

Slovenski prostor se že od nekdaj lahko pohvali s številnimi odličnimi in mednarodno vplivnimi znanstvenicami in znanstveniki ter raziskovalkami in raziskovalci, ki so usmerjali naš razvoj in našo zgodovino. Baron Žiga Zois in Janez Puh, po katerih nosijo ime današnje nagrade in priznanja pa sta »le« dva izmed številnih Slovenk in Slovencev, ki so s svojo vedoželjnostjo in zavidljivimi znanstveno-raziskovalnimi dosežki zaznamoval bogat slovenski znanstveni opus in, kot rečeno, usmerjali naš razvoj in zgodovino.

Žiga Zois – slovenski razsvetljenec, zaslužen za promocijo znanosti in umetnosti na Slovenskem ter hkrati največji mentor in mecen vseh časov pri nas, je s svojo neusahljivo vedoželjnostjo do raziskovanja nenadomestljivo zaznamoval našo preteklost in naš znanstveno-kulturni razvoj. Janez Puh – izumitelj, genialni mehanik in industrialec pa je vidno zaznamoval začetek tehnične revolucije pri nas. Leta 1899 je ustanovil avtomobilsko tovarno in do konca življenja razvil 21 tipov avtomobilov. Priznanih mu je bilo kar 13 avtomobilskih patentov, med drugim tudi štirivaljni bokserski motor, ki je še desetletja kasneje poganjal kultnega hrošča in 911-ko.

Zois in Puh, tako različna, a obenem tako podobna. Oba sta v naši preteklosti pustila neizbrisen pečat, predvsem pa sta bila oba iskreno predana isti strasti – znanosti in raziskovanju.

Danes si družbe, v kateri znanje ne bi bilo visoko cenjeno ne moremo predstavljati. Znanost in raziskovanje sta postala namreč močni in dragoceni orodji, ki pomagata iskati rešitve za številne družbene in socialne pa tudi širše, globalne probleme. Postala sta celo temeljna kamna razvoja, tudi razvoja Slovenije. Verjamem, da so tovrstne laskajoče besede in pohvale vedno dobrodošle. A zavedam se, da za spodbujanje znanstveno raziskovalnega sektorja ne zadostujejo, za to so potrebna konkretna dejanja. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj pa Slovenija, žal, še vedno bistveno zaostaja za najrazvitejšimi. Kljub temu, in to moram na tem mestu še posebej poudariti, pa se lahko slovenska znanost in znanstvena srenja, torej ne glede na omenjeno zaostajanje, pohvalita s trendom rasti svetovno izjemnih in odmevnih dosežkov ter mednarodno priznanih znanstvenikov.

Spoštovani,

po letih zategovanja pasu smo vendarle na poti, da z večjim in boljšim vlaganjem – tudi v krepitev človeškega potenciala kot ključnega pogoja za uspešen raziskovalno-inovacijski sistem; z razvojno usmerjeno politiko, z bolj razvojno orientiranim državnim proračunom in spodbujanjem inovativnosti, ta razkorak nadoknadimo in zaskrbljujoče trende izboljšamo.

Zavedam se, da politiko na tem področju čaka še precej dela, če želi Slovenijo uvrstiti ob bok najboljših in najuspešnejših. Če želi vsem vam, cenjene znanstvenice in znanstveniki, omogočiti ne le primerne in ustrezne ampak tudi spodbujajoče pogoje za vaše delo. Verjamem pa, da bomo skupaj uspeli obrniti trend na bolje. Pri naših naporih nam bo gotovo v veliko pomoč tudi vse močnejše in vse bolj razširjeno zavedanje, da vlaganje v znanost, raziskave in razvoj pomeni pot do novih inovacij, novih spoznanj in znanstvenih prebojev ter ima neposredne učinke na gospodarsko rast, konkurenčnost in dolgoročno blagostanje prebivalk in prebivalcev.

Spoštovane nagrajenke in nagrajenci, gospe in gospodje,

nocojšnja podelitev je poklon znanstveno-raziskovalni dejavnosti in v čast mi je, da sem lahko v družbi izjemnih posameznic in posameznikov, ki s svojim raziskovanjem in odkrivanjem bogatite zakladnico znanja in neutrudno iščete rešitve ter odgovore na izzive sodobnega časa. Zavedam se, da slednjih ni malo in da so vse prej kot enostavni. A sadovi vašega dela nam omogočajo, da se z njimi uspešno soočamo, da napredujemo in se razvijamo. Zato se vam na tem mestu zahvaljujem za vašo vztrajnost in predanost, za to, da, sledeč zgledu Zoisa in Puha, s strastjo sledite svojemu poslanstvu.

Dovolite mi, da zaključim z mislijo francoskega znanstvenika Luisa Pasteurja, ki je dejal: »Znanost ne pozna nobene države, ker znanje pripada človeštvu in je svetilka, ki osvetljuje svet.«

Vsem nagrajenkam in nagrajenkam iskrene čestitke za prejete nagrade in priznanja.

Hvala za pozornost in srečno.”