Predlog zakona o agrarnih skupnostih predvideva pomembne novosti, ki bodo po pričakovanjih kmetijskega ministrstva prispevale k ureditvi in oživitvi te stoletja stare oblike skupnega upravljanja kmetijskih in gozdnih površin. Za posle izven rednega upravljanja bo po novem potrebno nižje soglasje članov, uredili pa bodo tudi nerešene dedne postopke. Gre za sistemski zakon, ki so ga člani agrarnih skupnosti in drugi subjekti čakali več let. “Leta 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic je nekdaj podržavljeno premoženje teh skupnosti vrnil njihovim članom, kar je v naslednjih letih povzročilo precej težav,” je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša.

Za posle izven rednega upravljanja je bilo namreč potrebno 100-odstotno soglasje članov, kar je bilo v praksi težko doseči, saj se članstvo v posameznih agrarnih skupnostih giblje od tri do 513, prav tako niso bili povsod zaključeni dedni postopki. Čeprav se je pred nekaj leti potrebno soglasje za nekatere posle izven rednega upravljanja znižalo na 75 odstotkov, to vseh težav ni odpravilo. Predlog novega zakona določa, da bodo lahko posle izven rednega upravljanja sklenili z vsaj 50-odstotnim deležem članov, izraženem v njihovem premoženju.

“V praksi bo to pomenilo, da bo možno z večino, ki je dosegljiva, sklepati posle, kot je oddajanje v najem, pridobitev gradbenega dovoljenja ali odprodaja kakšne parcele,” je povedala Strniša. Premoženje je načeloma sicer nedeljivo, zakon pa določa nekatere izjeme, npr. prodajo stavbne parcele, investicije, ki so v javnem interesu, prodajali pa bodo lahko tudi manjše parcele, ki se ne držijo kompleksa agrarne skupnosti. “Načeloma pa naj se parcele ne bi prodajale. Lahko se pa proda članski delež, če nekdo ne želi biti več član agrarne skupnosti,” je dejala državna sekretarka.

Predlog zakona agrarne skupnosti sicer ohranja kot združbe civilnega prava. “Kljub nekaterim pobudam jih nismo preoblikovali v pravne osebe, saj so ocenili, da bi bil to prehud poseg v lastnino,” je pojasnila Strniša. Uredili bodo tudi nerešene dedne postopke. Andrej Hafner iz službe za pravne zadeve na kmetijskem ministrstvu, ki je vodil delovno skupino za pripravo tega zakona, je pojasnil, da bodo morale upravne enote v enem letu preveriti status oseb v zemljiški knjigi in v primeru nerešenih postopkov podatke predložiti sodiščem, ki bodo morala v treh mesecih začeti postopke dedovanja. Hafner se zaveda, da bo to trajalo nekaj časa, vendar je te zadeve treba urediti.

Te agrarne skupnosti se bodo lahko po novem zakonu organizirale, ko bodo dedni postopki urejeni, v drugih agrarnih skupnostih, ki s temi postopki nimajo težav, pa bodo lahko občni zbor, na katerem se bodo konstituirale po novem zakonu, izpeljali prej. Strniša pričakuje, da bodo večje in bolj aktivne skupnosti to storile čim prej, ostale pa bodo sledile kasneje. Predlog zakona sicer ne določa roka, do kdaj se morajo agrarne skupnosti registrirati po novem zakonu. Možno je, da se kakšna manjša, ki deluje dobro, niti ne bo. “Zakon ne sili agrarnih skupnosti, da se nujno preoblikujejo po tem zakonu,” je dejala Strniša. Po njihovi oznaki se bo sicer vedelo, po katerem zakonu delujejo. Register skupnosti bodo začeli po novem voditi 1. januarja.

Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo 77.486,47 hektarja zemljišč, kar predstavlja 3,67 odstotka celotne površine države. Registriranih je 638 agrarnih skupnosti, večina upravlja površine v velikosti od 15 do 300 hektarjev, nekatere pa tudi več tisoč hektarjev. Največ agrarnih skupnosti, 63, je v upravni enoti Sežana, sledijo pa Kočevje, Radovljica, Postojna in Nova Gorica. V DZ bodo z obravnavo predloga zakona, ki ga je vlada potrdila konec maja, verjetno začeli septembra, na ministrstvu pa pričakujejo, da bodo z njim omogočili predvsem bolj normalno in življenjsko upravljanje agrarnih skupnosti, je sklenila Strniša.