SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Program
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
    • Kontakt
    • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

Prispevki

Tanja Strniša: Podnebne spremembe so dejstvo. Kako v Sloveniji obvladujemo njihove posledice v kmetijstvu?

15. januarja 2018/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Izteka se drugi teden v januarju s temperaturami čez dan okoli 10 stopinj Celzija in zjutraj nad 0 stopinj Celzija. Tako vreme še ni razlog za preplah, je pa izhodišče za razmislek, kakšno vremensko leto nas čaka. Znano je, da je povprečna globalna temperatura v današnjem času za 0,85 stopinj Celzija višja kot ob koncu 19. stoletja in da je bilo vsako med zadnjimi tremi desetletji toplejše od kateregakoli desetletja v preteklosti, odkar so leta 1850 začeli beležiti temperature.

Ena od značilnosti globalnega segrevanja pa so tudi daljša obdobja enakega vremena. Zaradi daljših otoplitev v zadnjih dveh zimah se je narava zbudila prezgodaj, tako da je mraz konec aprila 2016 in 2017 povzročil škodo v kmetijstvu, kakršne nismo pred tem zabeležili več desetletij. Vse bolj pogosta so daljša obdobja lepega vremena poleti, ki povzročajo sušo. Vreme je tudi bolj nestabilno, vse bolj pogosta so neurja s točo. Po podatkih Evropske komisije se je v zadnjih 15 letih pogostnost obsežnih škod v EU zaradi neugodnih vremenskih pojavov povečala za eno tretjino.

V zadnjih 15 letih naravne nesreče v slovenskem kmetijstvu povzročile za 623 mio evrov škode

Spremenjene podnebne razmere povzročajo suše, toče, pozebe, pa tudi probleme s škodljivci in boleznimi rastlin in živali, ki jih prej v našem prostoru nismo poznali. Gre torej za vsestranske vplive, vendar se v tem prispevku osredotočam na obširne škode, ki jih povzročajo suše, neurja s točo in pozebe.

V zadnjih 15 letih smo vsako leto zabeležili vsaj eno naravno nesrečo v kmetijstvu kot posledico vremenskih neprilik, njihova skupna škoda pa je bila ocenjena na 623 mio evrov. Imeli smo kar 6 sušnih let (škoda 408 mio), dve manjši in dve pozebi izjemnih razsežnosti (škoda 97 mio), neurja s točo se pojavljajo vsako leto, kot naravna nesreča pa so bila obravnavana v petih letih, ko so povzročila za 102 mio škode. Kot naravna nesreča je bila razglašena tudi škoda po poplavah v letu 2005 v višini 2 mio. Trikrat v zadnjih letih je bila zabeležena tudi škoda v čebelarstvu v skupni višini 14 mio.

Najvišja skupna škoda po v višini 130 mio je bila zabeležena v letu 2003 (suša, pozeba, neurja s točo), drugo najbolj neugodno leto s skupno škodo 115,4 mio pa je bilo prav lansko, ko je pomladanska pozeba uničila pridelek v vrednosti 46,8 mio, škoda po poletni suši je po prvih ocenah znašala okoli 65,1 mio, zaradi neugodnih vremenskih razmer in posledično slabega medenja pa je bila škoda tudi v čebelarstvu (3,5 mio). Iz državnega proračuna se je za pomoč kmetom po naravnih nesrečah v zadnjih 15 letih namenilo 97 mio evrov (kar ne vključuje višine pomoči po lanski suši, ki še ni določena).

Preprečevanje posledic podnebnih sprememb prioriteta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Vse pogostejše škode na pridelkih zaradi suše, pozeb in neurij predstavljajo enega glavnih tveganj v kmetijstvu ne samo zaradi izpada dohodka, pač pa tudi zaradi nevarnosti izgube trgov, ko gre za večje izgube pridelka. Zato smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v zadnjih letih sprejeli vrsto ukrepov, ki zajemajo tako pomoč pri izpadu dohodka kot pomoč pri aktivni obrambi proti podnebnim spremembam.

Pomemben ukrep je sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje škod po pozebi in toči. Potem ko je bila zaradi varčevalnega proračuna stopnja sofinanciranja v obdobju 2014 do 2017 nižja, smo za leto 2018 ponovno dosegli ciljno, 50% stopnjo sofinanciranja za sadne nasade, hmeljišča in vinograde, za poljščine pa stopnjo dvignili na 40%. V letu 2016 je bilo zavarovanih 1328 ha intenzivnih sadovnjakov, 1249 ha hmeljišč, 3031 ha vinogradov, 24.032 ha žit in 7122 ha drugih rastlih.

Z interventnima zakonoma zagotovili 10,5 mio pomoči po pozebah v 2016 in 2017, denarna pomoč tudi za prizadete po suši in čebelarje

Po škodah, ki jih je mogoče zavarovati in za katere se sofinancira zavarovalne premije iz proračuna MKGP, ni možna državna pomoč po Zakonu o odpravi posledic po naravnih nesrečah. Ker pa sta zlasti sadjarstvo in vinogradništvo utrpeli katastrofalno škodo po spomladanski pozebi v zadnjih dveh letih, ki sta odnesli glavnino pridelka (pri jablanah je bil izpad pridelka celo 80 %), je bila pomoč države nujna, saj je izpad dveh zaporednih letin in s tem dohodka ogrozil obstoj številnih specializiranih sadjarskih in vinogradniških kmetijskih gospodarstev.

MKGP je zato pripravilo poseben interventni zakon v letu 2016, ki je omogočil finančno pomoč najbolj prizadetim sadjarjem in vinogradnikom iz proračunske rezerve v višini 3,5 mio evrov, in drugi interventni zakon v letu 2017, ki je zagotovil 7 mio pomoči iz proračunske rezerve za pomoč po lanski pozebi. Interventna zakona sta zagotovila še znižanje ali odpis najemnin za prizadete površine pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, znižanje ali odpis socialnih prispevkov ter možnost dokupa grozdja ali sadja kmetijam, ki se ukvarjajo s predelavo.

Pomembno pomoč za premoščanje likvidnostnih težav sadjarjev in vinogradnikov predstavljajo brezobrestni krediti (obresti financira MKGP) za obratna sredstva ter ugodni krediti za reprogramiranje investicijskih kreditov, oboje z možnostjo odloga začetka odplačevanja in daljšo ročnostjo. Ugodni krediti bodo na voljo pri Skladu za regionalni razvoj v Ribnici (razpis v decembru 2017 in januarju 2018).

Pomagali smo tudi čebelarjem in jim za kritje izpada pridelka medu v decembru že izplačali   520.548 evrov. Pomoči bodo deležna tudi kmetijska gospodarstva, ki so utrpela več kot 30% izpad pridelka po lanski suši; višino pomoči bo na podlagi programa, ki ga bo pripravilo ministrstvo, določila vlada.

Program razvoja podeželja podpira naložbe v prilagoditev podnebnim spremembam, po novem tudi višje sofinanciranje teh naložb

Še bolj kot kratkoročni ukrepi pomoči prizadetim kmetijam pa so pomembni ukrepi za preprečevanje škod. Iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 in 2014-2020 smo podprli 391 investicij v protitočne mreže v višini 6,2 mio evrov. Konec leta 2017 je bilo tako z mrežami proti toči pokritih že 1243 ha intenzivnih sadovnjakov in 6 ha jagod. V istem obdobju smo iz Programa razvoja podeželja podprli 382 naložb v namakalno opremo na kmetijskih gospodarstvih v skupni višini 3,3 mio ter 9 naložb v posodobitev ali izgradnjo namakalnih sistemov, v katere je bilo vključenih 2150 ha kmetijskih zemljišč in izplačanih 9 mio evrov nepovratnih sredstev.

Da bi kmetije spodbudili k investicijam v namakalne sisteme, protitočne mreže, oroševalne sisteme proti pozebi ter v rastlinjake, smo s spremembo Programa razvoja podeželja omogočili za 20 odstotnih točk višjo stopnjo sofinanciranje teh investicij, kot velja za druge naložbe v kmetijska gospodarstva. Tako bo v marcu objavljen javni razpis, na katerem bo mogoče pridobiti do 70%, za mlade kmete pa do 75% sofinanciranje teh naložb.

Namakanje je ključno za zagotavljanje stabilne pridelave hrane

Za odpravo in preprečevanje vse pogostejših suš sta bila lani avgusta sprejeta tudi Načrt namakanja do leta 2023 in Program namakanja do leta 2023, ki določata predlog območij, kjer je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno glede na primernost zemljišč za kmetijsko pridelavo in dostopnost vodnega vira za namakanje. Do leta 2023 se tako predvideva izgradnja 2467 ha in tehnološka posodobitev 1273 ha namakalnih sistemov z več uporabniki ter izgradnja 348 ha individualnih namakalnih sistemov.

Z nedavno sprejeto spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih smo omogočili obnovo ali izgradnjo državnih vodnih zadrževalnikov iz sredstev, ki se zbirajo iz odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in tako med drugim omogočili obnovo največjega vodnega zadrževalnika Vogrščka, ki je prepotreben za kmetijstvo v Vipavski dolini.

Obvladovanje podnebnih sprememb je učinkovitejše v partnerstvu z lokalnimi skupnostmi

Investicije v izgradnjo in vzdrževanje namakalnih sistemov z več uporabniki prevzemajo občine, ki lahko za te investicije pridobijo 100% financiranje iz Programa razvoja podeželja, vključno z DDV, če si ga ne morejo poračunati. Če imajo lokalne skupnosti interes, lahko v upravljanje in obnovo prevzamejo tudi namakalne sisteme, ki so v lasti države. Tak namen je na primer nedavno izrazilo 5 občin na področju namakalnega sistema Vogršček, s katerimi je bil sklenjen dogovor, da MKGP in MOP zagotovita sredstva in izvedbo obnove zadrževalnika, občine pa bodo namakalni sistem obnovile in v nadaljevanju tudi zagotavljale njegovo vzdrževanje.

Skupaj z lokalnimi skupnostmi MKGP izvaja tudi aktivno obrambo proti toči s sofinanciranjem letalske obrambe (posipavanjem točonosnih oblakov) na območju SV Slovenije. V letu 2017 je za letalsko obrambo MKGP zagotovilo 57.000 evrov, občine z branjenega območja pa 89.000 evrov.

Nekatere občine kmetom pomagajo tudi pri zavarovalnih premijah in jih sofinancirajo, poleg MKGP, do skupne najvišje možne stopnje pomoči, ki po evropskih predpisih znaša 65%.

Prilagoditve pa morajo biti tudi pri kmetu – v tehnologiji in sortimentu

Za prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam pa so potrebne tudi prilagoditve in inovacije v tehnologiji pridelave, sortimentu, rajonizaciji in podobno. Te spremembe mora narediti kmet sam. Ministrstvo jih pri tem podpira skozi kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrep sodelovanje v Programu razvoja podeželja, posredno pa tudi skozi tehnološka navodila in program javne službe kmetijskega svetovanja.

S promocijo lokalne hrane prispevamo k blažitvi podnebnih sprememb

Da bo sporočilo zaokroženo, je treba povedati, da kmetijski sektor nosi odgovornost tudi pri blažitvi podnebnih sprememb, saj kmetijstvo v Sloveniji prispeva okoli 10% vseh izpustov toplogrednih plinov. Ministrstvo zato pri kmetijskih subvencijah spodbuja in daje prednost tehnologijam, ki izpuste toplogrednih plinov zmanjšujejo. Podpiramo tudi kratke dobavne verige s hrano, z manj izpustov zaradi transporta, hlajenja in obdelave živil.

Zato naj bo moja zaključna misel, da pomemben korak k zmanjševanju podnebnih sprememb lahko naredimo tudi potrošniki, če dajemo prednost sveži, sezonski, lokalni hrani.

mag. Tanja Strniša

predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/12/Tanja-Strniša.jpg 1205 2452 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2018-01-15 12:06:462018-01-15 12:14:05Tanja Strniša: Podnebne spremembe so dejstvo. Kako v Sloveniji obvladujemo njihove posledice v kmetijstvu?

Tanja Strniša: Prihodnost kmetijstva z manj kemije in več dodane vrednosti

18. decembra 2017/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Da ne bo pomote. Na sodoben, konvencionalen način pridelana hrana je za potrošnika varna tudi ob uporabi sredstev za varstvo rastlin ali mineralnih gnojil. Ta so namreč podvržena strogim testom in predpisom in ob njihovi pravilni uporabi ne bi smelo priti do tveganj za potrošnika, okolje ali druge organizme. Primerov škodljivih učinkov v praksi ni ali so izjemno redki in še do teh pride običajno zaradi nedovoljene ali napačne uporabe.

Ne glede na zgoraj povedano pa je razumljivo, da je javnost zaskrbljena zaradi uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu zaradi možnih, morda še neznanih tveganj in da pričakuje, da se uporaba kemije v kmetijstvu zmanjša. To se je zelo dobro izkazalo v zadnjem letu in pol, ko je bilo v kmetijskih krogih in širši javnosti močno izpostavljeno vprašanje, ali naj Evropska komisija dovoli ponovno odobritev glifosata, najbolj široko uporabljanega herbicida na svetu. V razpravi se niso soočila strokovna mnenja, pač pa celotno dogajanje lahko razumemo kot izraz odpora pomembnega dela potrošnikov proti uporabi kemije (kar bi lahko razširili na nekatere druge sodobne tehnike) v kmetijstvu, ne glede na mnenje pristojnih strokovnih inštitucij o njihovi varnosti.

Zagovarjam stališče, da je varnost potrošnikov naša prva skrb, pa ne samo to, potrošniki so hkrati tudi davkoplačevalci, ki prispevajo za subvencije v kmetijstvu in zato upravičeno pričakujejo, da jim bo kmetijski sektor to »vrnil« ne samo z varno in kakovostno hrano, pač pa tudi z ustrezno skrbjo za okolje, pitno vodo, biotsko raznovrstnost. Zato se zavedam, da se moramo na pričakovanja potrošnikov ustrezno odzvati.

Pri tem moramo biti odkriti. Rastline in živali so, kot vsa živa bitja, podvržena boleznim in škodljivcem, ki zmanjšujejo pridelke in njihovo kakovost, lahko jih tudi popolnoma uničijo. Uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin omogoča višje in stabilne pridelke.  Preden so se začela uporabljati sredi prejšnjega stoletja, je lakota vladala povsod po svetu. Ali torej zmoremo zagotoviti preskrbo s hrano na drugačen način? Z manj kemije, z uporabo nekemičnih metod, ki so dražje in pomenijo na koncu dražjo hrano?

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  smo pred kratkim napovedali, da želimo iti v smer zmanjševanja uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu. Pripravili smo dopolnitev nacionalnega akcijskega programa za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev z vrsto ukrepov, ki omejujejo rabo pesticidov in spodbujajo uporabo nekemičnih metod varstva rastlin. Med drugim predvidevamo prepoved uporabe herbicidov na vseh javnih, nekmetijskih površinah in omejitev dostopa do fitofarmacevtskih sredstev za nepoklicne uporabnike (to so tisti, ki niso opravili ustreznega strokovnega usposabljanja), ki bodo v bodoče lahko kupovali le še sredstva, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Ukinili bomo tudi pristojbine za registracijo ekoloških pripravkov, da bi povečali njihovo izbiro.

Da bi kmetijstvo lahko šlo v smer zmanjšanja uporabe kemičnih sredstev, pa morata biti izpolnjena vsaj dva pogoja. Prvi je, da imajo kmetje na voljo nekemične in druge alternmativne metode za varstvo rastlin ter čas, da se na nove tehnologije prilagodijo. Na ministrstvu  smo v zadnjih letih okrepili programe opazovalno-napovedovalnih služb za rastlinske bolezni in škodljivce z namenom bolj ciljnega varstva rastlin, financirali pripravo smernic za integrirano varstvo rastlin in pripravo javnega spletnega portala z informacijami za integrirano varstvo, ki je že dostopen vsem uporabnikom.

Preko Programa razvoja podeželja sofinanciramo stroje in naprave za mehansko zatiranje plevelov, podpiramo ekološko kmetijstvo in nekatere okoljske ukrepe v sadjarstvu, vinogradništvu, poljedelstvu in zelenjadarstvu s ciljem manjše uporabe kemičnih sredstev. Razvoj novih metod bomo financirali skozi ciljno raziskovalne projekte in ukrep »sodelovanje« v Programu razvoja podeželja. Vendar bo treba za bolj smeli premik v alternativah kemiji v razvoj in prenos znanja vlagati še več javnih in zasebnih sredstev.

Drugi, še bolj ključni pogoj je, da je potrošnik pripravljen plačati višjo ceno za hrano. Najprej mora seveda prepoznati v tako pridelani hrani višjo kakovost in višjo dodano vrednost. Opažamo, da je velik del potrošnikov osveščen in si želi bolj naravno pridelane hrane. Vendar mora tako hrano prepoznati tudi kot posebno vrednoto in sestavni del kakovosti življenja, ki nekaj stane.

Vprašali me boste, ali bo zaradi teh ukrepov slovenska hrana dražja. Če hočemo hrano z manj kemije, pa tudi brez GSO in nekaterih drugih novih tehnologij, to prinaša dražjo hrano. To pa ne pomeni, da bo moral potrošnik nujno kupovati dražjo hrano. Naša naloga je, da mu omogočimo izbiro med hrano različne kakovosti, ga o tem pošteno in celovito informiramo, sam pa se bo odločil, koliko bo odštel za hrano, saj bo na trgu vedno tudi cenejša hrana iz bolj intenzivne proizvodnje.

Na koncu še tole: Slovenija se lahko za smer kmetijstva z manj kemije odloča s potrebno mero samozavesti. Cvetoči travniki, ki jih zahodne razvite kmetijske države ne poznajo več, mejice, težki pogoji za kmetovanje in posledično neintenzivno kmetijstvo, čisti viri pitne vode, vse to govori že zdaj o visoki kakovosti kmetijskih proizvodov. Strukturna razdrobljenost kmetijstva (naše kmetije so v povprečju pol manjše, kot je povprečna evropska kmetija) in težki pogoji za kmetijstvo (75 odstotkov kmetijskih zemljišč je v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo) niti ne omogočajo, da bi svojo konkurenčnost iskali v visoko produktivnem in intenzivnem kmetijstvu. Naša priložnost je lahko le v čistem, sonaravnem, butičnem kmetijstvu in hrani visoke dodane vrednosti. To je hkrati priložnost za lepo in ohranjeno krajino, kakovost življenja na podeželju in privlačnost Slovenije kot turistične destinacije. Kmetijski sektor lahko to uresniči preko podpore potrošnikov in davkoplačevalcev.

mag. Tanja Strniša

predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in državna sekretarka na MKGP

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/12/Tanja-Strniša.jpg 1205 2452 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-12-18 11:08:472017-12-19 11:12:45Tanja Strniša: Prihodnost kmetijstva z manj kemije in več dodane vrednosti

Tanja Strniša ob svetovnem dnevu hrane: Prehranska varnost doma in v svetu

16. oktobra 2017/in Novice, Stranka /by Denis Sarkić

Svetovni dan hrane 2017 zaznamuje zavedanje, da so podnebne spremembe in naraščajoče število svetovnih konfliktov ponovno povečale število lačnih ljudi na svetu. Svetovni dan hrane, ki zaznamuje ustanovitev Svetovne organizacije za hrano FAO 16. oktobra 1945, bo letos obeležen pod naslovom Spremenimo prihodnost migracij: investirajmo v prehransko varnost in razvoj podeželja. Svetovna skupnost se je zavezala, da bo do leta 2030 odpravila lakoto po vseh svetovnih regijah. Tako je zapisano v Agendi 2030 za trajnostni razvoj. Vendar pa zadnji podatki FAO kažejo, da se po desetletju upadanja števila podhranjenih, to od leta 2014 spet povečuje. Ocenjuje se, da je bilo v letu 2016 kar 815 milijonov ljudi po svetu lačnih, kar je 38 milijonov več kot v letu 2015. Položaj se je posebej poslabšal v Podsaharski Afriki, jugovzhodni Aziji in zahodni Aziji. Največje poslabšanje je zabeleženo v kriznih območjih in regijah, ki so utrpele sušo ali poplave. Med kronično lačnimi je 155 milijonov otrok v starosti do pet let, ki zaradi lakote zaostajajo v telesnem razvoju.

Na drugi strani je zelo izrazit tudi problem neustrezne prehrane, ki je prisotna v vseh regijah sveta in se lahko odraža v neustreznem razvoju otrok ali v prekomerni teži in debelosti pri otrocih ali odraslih. Lani je bilo 41 milijonov otrok do petega leta predebelih. Dostop do hrane ustrezne kakovosti ostaja tako eno ključnih globalnih vprašanj. Lakota in podhranjenost se povečujeta v kriznih regijah in tam, kjer pustošijo posledice vremenskih katastrof in podnebnih sprememb. Konflikti v regijah, ki so najbolj prizadete zaradi pomanjkanja hrane, potekajo večinoma na podeželskih območjih, kjer se večina ljudi preživlja s kmetijstvom. Krizne in vojne razmere ali pa ekstremne vremenske razmere pa pogosto ovirajo ali onemogočajo kmetijsko dejavnost. Ko ljudje ostanejo brez vira za preživetje, zapuščajo svoje domove in se odseljujejo bodisi znotraj svoje države ali regije ali v bolj razvite države. Pomanjkanje hrane in lakota tako ne povzročata nestabilnost samo revnih regij pač pa tudi v drugih delih sveta.

Vse države enostavno morajo ukrepati proti  lakoti in revščini! Lakote in revščine ter z njima povezanih problemov ni mogoče odpraviti brez skupnih prizadevanj. Nasprotno. Brez aktivne vloge predvsem razvitih držav bo šel razvoj v smer, ki bi bila lahko pogubna ne samo za revni, pač pa posledično tudi razviti svet. Vsaka država mora po svojih močeh prispevati h globalni samooskrbi s hrano. Torej mora izkoristiti in za pridelavo hrano tudi dolgoročno zaščititi svoje naravne vire, zemljo in vodo. Proizvodnjo hrane je treba povečati na trajnosten način, tako da se varuje vodo, naravo, okolje in biotsko raznovrstnost ter povzroča čim manj izpustov toplogrednih plinov, ki pospešujejo podnebne spremembe.

Nerazviti svet potrebuje pomoč pri investicijah v kmetijstvo in njegovo prilagoditev podnebnim spremembam. Mnoga območja npr. v Afriki so zaradi podnebnih sprememb postala preveč sušna in brez investicij v namakanje kmetijstvo tam nima možnosti. Države, kjer ljudje trpijo zaradi lakote in revščine, potrebujejo tudi boljše tehnologije, saj zaradi tehnološkega zaostanka, pomanjkanja znanja in ustrezne opreme, se v nerazvitem svetu okoli tretjine hrane izgubi že pri sami primarni pridelavi, spravilu in transportu hrane. Potrebne so tudi take kmetijske politike s strani razvitih držav, ki ne rušijo kmetijstva v nerazvitih revnih državah, česar ne smemo pozabiti, ko razmišljamo o zaščiti in podporah domačemu kmetijskemu sektorju v Evropi. Prav tako kot splošna varnost je torej tudi dostop do hrane in prehranska varnost nujna za stabilizacijo kriznih območij in umiritev migrantskih tokov. Ko bodo ljudje lahko preživeli v svojem domačem okolju, ne bodo več množično bežali.

Slovenija v svetovnem merilu problem odprave lakote in revščine naslavlja tudi s pobudo za svetovni dan čebel. Čeprav predstavljamo zelo majhne delež v svetovnem prebivalstvu, smo Slovenci pomembno prispevali k zavedanju o pomenu čebel in drugih opraševalcev za pridelavo številnih kulturnih rastlin in s tem za višje in bolj stabilne pridelke hrane. Svoje poslanstvo ne bomo zaključili s pričakovano bližnjo razglasitvijo svetovnega dne čebel s strani Generalne skupščine OZN. Naša trajna naloga bo opominjati na pomen čebel za okolje in hrano in pomagati tretjemu svetu pri razvoju in napredku čebelarstva.

Samooskrba s hrano pri osnovnih kmetijskih pridelkih narašča, s tem pa Slovenija prispeva k zagotavljanju zadostnih količin hrane tudi v svetu. Prehranska varnost Slovenije je ustrezna, k čemur poleg relativno dobre samooskrbe s temeljnimi kmetijskimi proizvodi prispeva tudi članstvo v EU in s tem dostop do hrane na enotnem evropskem trgu. Pogosto se v javnosti navajajo napačni podatki glede stopnje samooskrbe s hrano in zmotne trditve, da je stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji vedno manjša. Podatki o samooskrbi se ne zbirajo na agregati ravni, torej za vse vrste hrane skupaj, pač pa ločeno za temeljne kmetijske proizvode, ki se pridelujejo v Sloveniji. Primerjava podatkov v zadnjih desetih letih kaže, da stopnja samooskrbe s posameznimi pridelki sicer niha med leti in to predvsem pri rastlinskih proizvodih kot posledica različnih vremenskih razmer. Vendar pa beležimo pri nekaterih proizvodih tudi pomemben napredek kot rezultat ustreznih ukrepov kmetijske politike, ki so bili v zadnjih letih usmerjeni v povečanje samooskrbe pri temeljnih proizvodih (proizvodno vezana neposredna plačila za mlečno proizvodnjo v hribovsko-gorskem območju, za govedo, zelenjavo, strna žita, beljakovinske rastline, plačila za dobrobit živali, podpore pri investicijah).

V Sloveniji je in bo tudi v bodoče najbolj pomembna dejavnost govedoreja, saj je dve tretjini obdelovalnih površin trajno travinje, ki ga v smislu pridelave hrane in pridobivanja dohodka kmetov najbolje izkoristi govedoreja. Tako je pri mleku, ki ja najbolj pomemben kmetijski proizvod v Sloveniji, stopnja samooskrbe od leta 2010, ko je bila 116  %, zrasla na 131% v letu 2016. Višja je tudi stopnja samooskrbe z govejim mesom (v letu 2016 108%, v letu 2010 pa je bila 106 %) in jajcih (stopnja samooskrbe v letu 2016 je bila 95%, kar je dve odstotni točki več kot v letu 2010). V Sloveniji pridelamo več kot porabimo tudi perutninskega mesa (stopnja samooskrbe v letu 2016 je bila 107% in je nekaj manjša kot v 2010, ko je bila 112%). Primanjkljaj pri samooskrbi in padec samooskrbe v tem obdobju beležimo pri prašičjem mesu, kjer je bila stopnja samooskrbe v letu 2010 52%, lani pa 35% (zaradi izboljšanega ekonomskega položaja v panogi sicer lani po dolgem času nismo zabeležili nadaljnjega padca pač pa enako stanje kot v letu 2015). Spodbuden pa je tudi napredek pri samooskrbi pri žitih in zelenjavi. Skupna stopnja samooskrbe pri žitih je od  leta 2010 zrasla s 57 na 74% v letu 2016 in je višja pri vseh kategorijah (pšenici, rži, ječmenu in koruzi). Povečala se je samooskrba z zelenjavo (v letu 2010 je bila 30%, lani pa skoraj 42 %).

Samooskrba in prehranska varnost v Sloveniji sta odvisni od širšega družbenega razumevanja vloge in podpor kmetijstvu. Samooskrba s hrano je strateško pomembna tudi za Slovenijo, saj povečuje njeno splošno varnost v širšem geografskem prostoru. Za ustrezno stopnjo samooskrbe s hrano je treba imeti širše družbeno razumevanje o pomenu pridelave hrane in podporo kmetijstvu s strani tudi drugih resorjev. Treba se je zavedati, da zaradi težkih pogojev za pridelavo in neugodne, majhne strukture kmetij bo slovensko kmetijstvo vedno potrebovalo proračunske podpore, zlasti za ohranitev kmetijske pridelave v območjih s težjimi pogoji za pridelavo in za prilagodiotev kmetijstva na grozeče posledice podnebnih sprememb. Samo tako bo lahko vzdržalo na konkurenčnem evropskem in globalnem trgu. Samooskrbe pa tudi ne bomo imeli, če ne bomo najboljših kmetijskih zemljišč v največji možni meri obranili pred pozidavo in drugimi razvojnimi interesi.

Predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/10/Tanja-Strniša1.jpg 1205 2452 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-10-16 06:00:402017-10-16 07:20:48Tanja Strniša ob svetovnem dnevu hrane: Prehranska varnost doma in v svetu

Strniša in Bossman predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf v občini Piran

30. junija 2017/in Lokalno, Novice /by Denis Sarkić

Državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in župan Občine Piran dr. Peter Bossman iz vrst SD sta skupaj z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Šinko predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf. Rešitev naj bi prinesla primerno ravnotežje med posegom v kmetijska zemljišča in koristmi za turizem piranske občine in razvoj celotne slovenske obale.

Občina Piran je kot kompromisno rešitev predlagala različico, po kateri bi na območju Kroga umestili vadbišče za golf in del igrišča z desetimi luknjami, na ravninskem delu v Sečoveljski dolini pa preostali del golf igrišča z osmimi luknjami. Območji bosta povezani s povezovalnimi potmi, v idejnem načrtu pa je območje vadbenih polj kombinirano z nasadi oljk in vinogradov.

»Obeta se nam eno najatraktivnejših golf igrišč širše v regiji, ki bo s sonaravno-eko zgodbo med oljkami in vinogradi ter krasnim razgledom na slovensko morje navdušil igralce iz vsega sveta in hkrati ohranil najboljša kmetijska zemljišča,« je na predstavitvi poudarila Tanja Strniša.

Načelno stališče ministrstva je, da gre za kompromisno rešitev, ki v največji možni meri izkoristi manj kakovostna kmetijska zemljišča na Krogu in ki v bistveno zmanjšanem obsegu kot prvotno načrtovano posega na kmetijska zemljišča v Sečoveljski dolini, zato bi bila sprejemljiva ob primernih omilitvenih ukrepih.

Strniša

Med njimi so našteli zagotovitev ustreznega vodnega vira za namakanje zemljišč v Sečoveljski dolini, izgradnjo namakalnega sistema na delu kmetijskih zemljišč zahodno od umestitve golf igrišča, načrtovanje golf igrišča na način integracije v kmetijski prostor, vzpostavitev t.i. eko golfa in vrnitev zemljišč v kmetijsko namensko rabo, če gradbeno dovoljenje za investicijo ne bi bilo izdano v določenem obdobju ali bi se ta dejavnost opustila.

Direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko je povedala, da je golf igrišče v pretežnem delu predvideno na zemljiščih, ki so v upravljanju sklada. Za območje Ribile je bila v prvi polovici letošnjega leta objavljena ponudba za zakup. Postopek je v sklepni fazi izbiranja zakupnikov, do dokončne odločitve predvidene lokacije golf igrišča pa bo sklad poskrbel za obdelavo zemljišč z oddajo zemljišč v zakup.

Bossman

Po skoraj dveh desetletjih sporov glede lastništva, upravljanja in namenske rabe kompleksa kmetijskih zemljišč v Sečoveljski dolini, zaradi česar so bila ta zemljišča neobdelana, bodo tako lokalni kmetje, poleg zemljišč, ki jim bodo na voljo za zakup do vzpostavitve golf igrišča, pridobili v dolgoročni zakup še najmanj 40 hektarjev kakovostnih kmetijskih zemljišč. Ta se bodo lahko uporabila tudi za pridelavo vrtnin ali trajne nasade, saj se bo poskrbelo za njihovo namakanje.

»Lokacija za postavitev igrišča za golf je zelo dobra kompromisna rešitev. Po mojem mnenju bo to najlepše golf igrišče na svetu, zato si bomo iskreno prizadevali, da bi prvi udarec na piranskem golf igrišču izvedel svetovno znani golfist Tiger Woods, saj bi s tem Slovenija postala še bolj prepoznavna turistična destinacija,« je povedal piranski župan Bossman.

Občina Piran si vrsto let prizadeva za umestitev lokacije za golf igrišče v občinski prostorski akt. Igrišče je sprva načrtovala v Sečoveljski dolini, s čimer ministrstvo ni soglašalo, saj da gre za zelo kakovostna kmetijska zemljišča. Ministrstvo je nato izvedlo informativno vrednotenje alternativnih lokacij v Slovenski Istri in pridobilo predhodno mnenje o primernosti s strani zavoda za gozdove, zavoda za varstvo narave in agencije za okolje. Na podlagi teh mnenj se je kot ena najbolj primernih lokacij izkazala lokacija Krog nad Sečovljami.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/06/Tanja-Strniša-in-Peter-Bossman.jpg 2448 3264 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-06-30 11:27:142017-06-30 14:21:21Strniša in Bossman predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf v občini Piran

Komentar Tanje Strniša: Teran – zaščitena označba za upor Kraševcev, lakmus za pokončno držo Slovenije

4. marca 2017/in Mnenja, Novice /by Denis Sarkić

Zakaj toliko besed in prizadevanj, pa tudi hude krvi zaradi vina Teran, ki predstavlja samo 1,5% slovenske vinske proizvodnje? In zakaj se o nedotakljivosti zaščite Terana kot država Slovenija ne moremo in ne smemo in se ne bomo nikoli pogajali s Hrvaško in Komisijo?

Vino Teran je nezamenljivi del identitete Krasa in neznačilnost slovenske ali hrvaške Istre

Se spomnite, tovariši iz moje generacije, kaj so nas učili v šoli o Krasu? Gotovo se vsi spomnimo, da smo že takrat Kras povezali s kamenjem, surovo burjo, težkimi pogoji za kmetijstvo in življenje, Kosovelom. In Teranom, najbolj tipičnem proizvodom s Krasa. V zavesti Slovencev je Teran že stoletja povezan samo s planoto Kras. Zato je del naše identitete, dediščina, ki so jo ustvarile generacije pred nami, in izročilo, ki ga moramo s ponosom zapustiti potomcem.

Teran predstavlja le okoli 1,5% pridelave slovenskega vina. Pa zato njegova pridelava in obstoj še zdaleč nista obrobnega pomena. Za vinorodni okoliš Kras, ki je najmanjši v Sloveniji, je življenjskega pomena. Na Krasu je okrog 600 ha vinogradov, kar 75% jih je zasajenih s sorto refošk, ki ob skrbni negi daje vino Teran. Vsi, ki smo kdaj bili na Krasu, vemo, da tam ne raste kaj dosti drugega kot trta. Kraška, skalovita in plitka, razgibana tla ne dajo dosti drugih možnosti za kmetijstvo. Nekaj je še orne zemlje, travnikov in pašnikov, večinoma pa je planota zaraščena ali pokrita z gozdom.

Zaradi težkih pridelovalnih pogojev in majhnih, razdrobljenih parcel, so stroški naprave vinograda in njegove obdelave visoki in samo trden kraški značaj in pridne roke niso dovolj za preživetje, pač pa je nujno, da se proizvajajo vina visoke kakovosti, ki z veliko dodano vrednostjo povrnejo visoke proizvodne stroške.  Pridelava Terana je na Krasu glavna kmetijska dejavnost, s katero se ukvarja okrog 900 družin, približno 100 jih živi samo od vinogradništva in vinarstva. Kmetijstvo na Krasu torej nima druge razvojne priložnosti kot Teran.

Teran je del podobe Krasa, skupaj s kraškim pršutom tvori kulinarično-turistično podobo Krasa, na kateri ta majhna obmejna regija, ki je v svoji zgodovini doživela številne pretrese, gradi svojo vizijo in razvoj. V hrvaški Istri je prevladujoča sorta vinske trte malvazija in le 10% je sorte refošk, ki jo Hrvati imenujejo teran. Ali kdo podobo Hrvaške Istre povezuje s teranom?

Vino Teran je drugačno kot vino, ki se iz sorte refošk ali domnevne sorte teran prideluje v Istri

Sorta grozdja refošk na kraških tleh jerini ter v značilni mešanici mediteranske in celinske klime razvije prav posebne lastnosti vina Teran (vsebnost železa in mineralov), ki so mu že v zgodovini pripisovali tudi zdravilni učinek. Prav zato, ker vino Teran definira prav specifično okolje Krasa, ki ga ne najdemo v širši okolici, je imelo posebno mesto tudi v slovenski zakonodaji. Že Zakon o vinu iz leta 1970 je jasno določal, da se Teran lahko imenuje le vino iz sorte refošk na Krasu. In ne kjerkoli, npr. v Slovenski Istri, kjer se tudi goji trta refošk, vino pa se imenuje Refošk in se ne sme imenovati Teran. Pridelovalci Terana so zato to oznako najprej leta 2000 zaščitili na nacionalni ravni, ta zaščita pa se je z vstopom v EU prenesla v evropski pravni red.

Pa tudi na Krasu ni vsako vino iz refoška Teran, pač pa samo tisto, ki izpolnjuje tudi posebne pogoje kakovosti in tehnologije pridelave. Samo kakovostno ali vrhunsko vino iz refoška je Teran. Če je vino namizne kakovosti, izgubi ime Teran in se imenuje kraško rdeče.

Za hrvaško vino, ki bi se po predlogu Evropske komisije imenovalo Hrvatska Istra – teran, ni enakih pravil, tudi namizno vino bi lahko nosilo to ime, bolj mila mediteranska klima in drugačna tla, pa dajo vinu druge lastnosti.

Izjeme za uporabo zaščitenih imen za označevanje vina niso avtomatizem

Evropska zaščita porekla pomeni, da se ime zaščitene označbe ne sme uporabljati za označevanje drugih vin, četudi zaščiteno ime vsebuje ime sorte grozdja. Pravni red EU pa omogoča tudi izjeme, vendar so te redke, saj je to dovoljeno le v primeru 53 geografskih zaščit od skupaj 1750, kolikor jih premore EU. Te izjeme so se v preteklosti vedno dodeljevale na pregleden način, v postopku registracija zaščite ali pa pri sklepanju mednarodnih sporazumov ali v pristopnih pogajanjih novih držav članic v EU. Izjeme se niso nikdar dodeljevale po avtomatizmu.

Spomnimo se, da smo pred pristopom v EU v Brdih in Vipavski dolini gojili sorto tokaj, ki je zaradi madžarske zaščite naši vinarji niso smeli več označevati na vinskih etiketah, ker je to madžarska zaščitena geografska označba, čeprav si je Slovenija v svojih pristopnih pogajanjih za to močno prizadevala.

Slovensko zaščiteno vino Teran in Hrvaška vloga za uporabo imena »sorta grozdja« teran

Hrvaška je vstopila v EU 1.7.2013 in s tem tudi sprejela v celoti pravni red EU, vključno z zaščitenimi označbami porekla za vino, ki so zaščitene v EU. Hrvaški pridelovalci so torej veliko let vnaprej vedeli, da po vstopu v EU ne bodo mogli več uporabljati imena teran za označevanje vina.

Aprila 2013 so slovenski mediji povzeli izjavo uradnega tiskovnega predstavnika  takratnega komisarja za kmetijstvo Dacia­na Ciolosa: »Teran je na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na trg EU s tem imenom. V Sloveniji in drugih članicah Unije tako že zdaj ni dovoljeno prodajati neslovenskega vina s tem imenom, po vstopu Hrvaške v Unijo pa ne bo dovoljeno niti na hrvaškem trgu. Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica Unije.”

Evropska komisija je Hrvaški ob vstopu v EU za zaloge vin, pridelane pred vstopom EU omogočila triletno prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, ki se je izteklo 30. junija 2016 in v katerem so lahko pridelovalci vino z oznako sorte teran do vključno letnika 2012 prodajali samo na hrvaškem trgu, ne pa tudi v drugih državah članicah EU. Možnost trajne izjeme za teran takrat sploh ni bila omenjena. Slovenski pridelovalci so torej leta 2013 dobili potrditev v sstrani Komisije, da je njihova zaščita absolutna in ekskluzivna.

Čeprav Evropska komisija trdi, da je Hrvaška po njenem mnenju pravočasno, že pred pristopom v EU, dala vlogo za izjemo pri označevanju sorte teran, pa je treba poudariti, da izjema za teran ni bila nikoli predmet pristopnih pogajanj, Komisija pa Slovenije ni seznanila, da je Hrvaška podala vlogo, ki posega v pravice slovenskih pridelovalcev.

Kljub večkratnim zahtevam do danes tudi ni prejela hrvaške dokumentacije ali bila seznanjena z vsebino hrvaške vloge, da bi lahko preverila hrvaške dokumente. Prejela je le kopije dokumentov, v katerih so bile vse vsebinske informacije potemnjene in neberljive in iz katerih lahko razberemo le, da gre za dopise hrvaškega ministrstva iz maja 2013, kar je skoraj dve leti potem, ko je Hrvaška zaključila pristopna pogajanja! Sloveniji tako niso bili nikoli predočeni hrvaški argumenti za zahtevano izjemo.

Slovensko ministrstvo za kmetijstvo je bilo šele septembra 2014, več kot leto po vstopu Hrvaške v EU, neformalno seznanjeno s hrvaško zahtevo in da je Komisija pripravila delegirani akt, s katerim bi Hrvaški naknadno in za nazaj dodelila trajno izjemo za uporabi tega imena. Slovenija je od takrat naprej ves čas ostro nasprotovala temu aktu in pripravila številne argumente, s katerimi je utemeljevala svoje stališče.

Prvi argument za nasprotovanje je netransparentno in nepravilno voden postopek:

  • Hrvaška je zamudila rok, v katerem bi tako izjemo lahko uveljavljala (v postopku naše zaščite Terana ali v času hrvaških postopnih pogajanj).
  • Nedopustno je, da so med Komisijo, ki je vodila pogajanja v imenu članic, in Hrvaško, potekali kakršnikoli dogovori o reševanju te zadeve po pristopu brez vednosti Slovenije.
  • Nedopustno je, da bi Komisija na tak način zaobšla običajen postopek pristopnih pogajanj, v katerem nobene izjeme od pravnega reda ni mogoče podeliti brez soglasja vseh članic EU, z delegiranim aktom pa bi to storila enostransko in brez soglasja Slovenije in slovenskih pridelovalcev, ki so nosilci zaščite in ki so tudi ves čas nasprotovali izjemi za hrvaške pridelovalce.
  • Ker Komisija s tem ustvarja precedenčni primer, saj takega postopka še ni uporabila in še posebej ne za nazaj.
  • Ker bi v skladu z Lizbonsko pogodbo z delegiranim aktom lahko podrobneje ureja le nebistvene vsebine, dodelitev izjeme za uporabo zaščitenega imena pa nikakor ne more biti nebistvena vsebina.
  • Ker slovenski vladi niti slovenskim pridelovalcem niso bili razkriti podatki iz hrvaške vloge, na podlagi katerih bi Slovenija lahko preverila njihove argumente in gradila svojo obrambo.

Druga skupina argumentov je vsebinske narave:

  • Vino Teran s Krasa ima posebne, predpisane in kontrolirane lastnosti, ki nimajo nič skupnega z vinom, ki se prideluje iz sorte teran v Hrvaški Istri.
  • Slovenija trdi, da je sorta grozdja ista na Krasu in v Istri, to je refošk. Tudi Hrvati so imeli tako uradno zapisano do leta 2010: hrvaški nacionalni pravilnik je do leta 2010 poznal sorto teran z dvema sinonimoma: refošk in istrijanac, po letu 2010 pa so to ločili v dve sorti: teran (s sinonimom istrijanac) in refošk. Hrvaško-slovenska znanstvena raziskava iz leta 2014 dokazuje, da gre za genetsko isto sorto. Ampak če bi Hrvati priznali, da je to sorta refošk, ne bi imeli podlage za zahtevo, da na steklenice pišejo teran. Zato lahko domnevamo, da je bila ločitev refoška v svojo sorto narejena z namenom, da se ogrozi slovenska zaščita Terana.
  • Zemlja in klima na Krasu dasta vinu posebne lastnosti. Kras ni Istra, to je bistvo in pomen »terroir-a« v vinogradništvu. Istrsko vino iz sorte teran je lahko tudi namizno, lahko se v manjšem deležu mešajo tudi druge sorte grozdja, skratka, posebna kakovost ni predpisana.
  • Slovenski Teran je bilo vedno lokalno vino, znano v glavnem samo na slovenskem trgu, ki ga je slovenski potrošnik navajen v svoji specifičnosti. Hrvaško vino z oznako teran bi povzročilo zmedo in zavajanje pri potrošnikih, ki ne bi vedeli, kaj lahko pričakujejo, ko kupijo teran.
  • Zaradi lažjih pogojev in cenejše pridelave na Hrvaškem in neenake kakovosti bi hrvaško vino z oznako teran pomenilo nelojalno konkurenco in bi lahko ogrozilo pridelavo Terana na slovenskem Krasu. Od ekskluzivnosti uporabe imena Teran samo za Kras je odvisen obstoj vinogradništva na Krasu. Grožnja je še posebej velika zato, ker je Hrvaška Istra veliko večje območje kot slovenska planota Kras in ima zato dosti večji potencial za rast.
  • Ker bi Komisija s sprejemom delegiranega akta, s katerim bi Hrvaški podelila izjemo za uporabo imena sorte teran, legalizirala nezakonite prakse hrvaških pridelovalcev, ki niso prenehali uporabljati imena teran niti po preteku triletnega prehodnega obdobja za odprodajo starih zalog vina, namesto da bi ostro opozorila hrvaške pristojne organe, ki kršitev niso preganjali kljub številnim pozivom Slovenije.

Iz vseh teh razlogov niso slovenski pridelovalci Terana in slovenski minister mag. Dejan Židan nikoli pristali na kakršenkoli kompromis, saj bi vsak kompromis pomenil razvodenitev zaščite Terana in bil v škodo pridelovalcem s Krasa. Nasprotno, s številnimi pismi, gradivi, dokazi in sestanki na najvišjih ravneh smo dokazovali svoj prav in branili interese Kraševcev.

Dialog s Komisijo: boj z mlini na veter

Evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan ni nikoli odgovoril na ugovore in argumente slovenskega ministra Dejana Židana. Nasprotno. Ves čas je bil vtis, da Komisija išče rešitev za Hrvaško. Zelo pomenljivo je, kaj je komisar Hogan navedel kot sprožitev postopka sprejema delegiranega akta. Hrvaška je lani jeseni Komisiji v notifikacijo poslala nacionalni pravilnik, v katerem je predvidela možnost uporabe imena sorte teran za vino iz Hrvaške Istre. In namesto, da bi Komisija tak pravilnik zavrnila, ker je neskladen z EU pravnim redom, se je odločila spremeniti lasten pravni red, tako da bi bilo Hrvaški tako označevanje omogočeno. Komisar Hogan je pri tem povedal, da je tako moral odreagirati, ker če Komisija ne bi odreagirala v trimesečnem roku, bi hrvaški nacionalni pravilnik pričel veljati. Ali res? Pravilniku je nasprotovala tudi Slovenija! Kot da Komisija ni znala v tem primeru ugotoviti, da je pravilnik neskladen z EU. Res neobičajno, da namesto tega namerava spremeniti lasten pravni red!

Evropske komisije pri nameri, da ugodi Hrvaški, niso ustavile niti hrvaške kršitve evropske zakonodaje, na katere jo je Slovenija opozarjala že od leta 2014. Decembra 2016 je zaradi neukrepanja hrvaških oblasti proti kršitvam hrvaških pridelovalcev Slovenija vložila tudi pritožbo na Evropsko komisijo. Komisija se je odzvala medlo, z dopisom Hrvaški, da morajo pridelovalci, kljub procesu priprave delegiranega akta, spoštovati pravice slovenskih pridelovalcev, namesto da bi jo ostro pozvala k ukrepanju proti kršiteljem.

Komisija je tako, kljub očitkom Slovenije o netransparentnosti postopka in nepoštenem obravnavanju Slovenije ter ob nasprotovanju Slovenije, v januarju 2017 sprožila postopek sprejema delegiranega akta za podelitev izjeme Hrvaški, brez presoje učinkov na pridelovalcev in resnih argumentov. Komisar Hogan pri tem zmotno trdi, da se s tem razjasnjuje pravno stanje, krepi zaščita slovenske zaščite in ne ogroža slovenskih pridelovalcev?!

Zato je minister Židan, ob podpori vlade, takoj napovedal uporabo vseh pravnih sredstev za izpodbijanje takega akta, vključno s tožbo pred Evropskim sodiščem.

Preobrat: Evropska varuhinja človekovih pravic je pritrdila Sloveniji in okrcala Komisijo

V februarju 2017 pa je vendarle prišlo do pomembnega preobrata. Evropska varuhinja človekovih pravic je na podlagi pritožbe slovenskih pridelovalcev izdala priporočilo Komisiji, v katerem ugotavlja, da je Komisija ravnala nepravilno, ko pridelovalcem ni razkrila v celoti vseh dokumentov, s katerimi je Hrvaška zaprosila za izjemo, razen osebnih podatkov.

Varuhinja je ugotovila, da je postopek tekel netransparentno in pri tem zavrnila prav vse argumente Komisije. Komisijo je pozvala, da v treh mesecih, to je do 15. maja  2017, poda mnenje o njenem priporočilu. Neodvisna evropska institucija je torej potrdila, na kar je Slovenija opozarjala Komisijo več kot dve leti.

Predsednik Evropkse komisije Jean-Claude Juncker je ustavil postopek in bo preučil nova dejstva

Na podlagi priporočila varuhinje je slovenski minister Dejan Židan takoj pozval prvega podpresednika Komisije, komisarja Fransa Timmermansa, da nemudoma ustavi postopek ali ga ustavi za toliko časa, da se slovenski strani posredujejo celotni hrvaški dokumenti in jih Slovenija preuči in se do njih opredeli.

Poleg tega so slovenski pridelovalci, v enotnem in odločnem nastopu v Bruslju, opozorili komisarja Hogana, da na podlagi tistega dela dokumentov hrvaške vloge, ki je berljiv, sumijo, da je eden od dokumentov prirejen in bi na ta način Komisija lahko svojo odločitev sprejela na napačnem temelju.

Predsednik Komisije Juncker je zato ob aktualnem obisku v Sloveniji obljubil, da bo Komisija ustavila postopek in preučila nova dejstva. Lahko bi rekli, da je bila v dve in pol letni vsiljeni vojni za Teran to prva poteza Komisije, ki je v duhu njene vloge varuha pravnega reda, transparentnosti in vladavine prava.

Je pa moral za to slovenski minister in podpredsednik vlade Dejan Židan trdno vztrajati. In neomajno vztrajati bo treba do konca in to enotno, vsi, ki nam je mar za pošteno pridobljene pravice Kraševcev, za njihov obstoj. In predvsem za to, da je Slovenija v Evropski uniji enakopravno upoštevana članica, ki naj bo obravnavana pošteno in transparentno.

mag. Tanja Strniša je državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednica Sveta SD za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/03/Tanja-Strniša-komentar.jpg 1093 2189 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-03-04 07:16:002022-03-08 23:12:08Komentar Tanje Strniša: Teran – zaščitena označba za upor Kraševcev, lakmus za pokončno držo Slovenije

Strniša: S predlogom novele zakona o kmetijstvu so vzpostavljeni temelji za več donirane hrane

2. marca 2017/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Vlada je na predlog kmetijskega ministrstva pod vodstvom mag. Dejana Židana danes sprejela predlog novele zakona o kmetijstvu, ki med drugim ureja področje doniranja hrane. “Donatorji bodo oproščeni davka na dodano vrednost (DDV), kmetijsko ministrstvo pa napoveduje tudi javni razpis, s katerim bi sofinancirali nakup pripomočkov za vzdrževanje kakovosti hrane,” je po seji vlade pojasnila državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša.

V noveli zakona o kmetijstvu je Strniša izpostavila tri vsebinske novosti. Najprej urejanje področja doniranja hrane za donatorje kot posrednike. Donator, ki bo izpolnjeval pogoje, bo lahko po posebnem pravilniku, ki ga bo izdalo ministrstvo za finance, oproščen davka na dodano vrednost (DDV). “S tem želimo spodbujati več donirane hrane. Potencialni donatorji se največkrat niso odločili za doniranje prav zaradi obveznosti DDV. Tako želimo prispevati tudi k manjšim količinam zavržene hrane ter da ta pride do ljudi, ki so pomoči potrebni,” je dejala Strniša.

Novela omogoča tudi pomoč in sofinanciranje nabave opreme za posrednike. Veterinarska fakulteta je določila smernice za dobro higiensko prakso, ki jo morajo posredniki izpolnjevati. Nevladne organizacije smernice zdaj pregledujejo. Smernice so namenjene temu, da se s pravilnim ravnanjem prepreči, da bi se v procesu do prejemnika pomoči poslabšala kakovost ali varnost hrane. Upravičenci do donirane hrane so določeni po predpisih s področja socialne varnosti, občine imajo svoje sezname upravičencev za pomoč, prav tako pa bodo lahko humanitarne organizacije same presodile, če je posameznik potreben pomoči.

Človekoljubne organizacije hrano že sedaj prevzemajo v trgovinah ali restavracijah, za transportna sredstva pa povečini poskrbijo drugi donatorji. “Na ministrstvo predvidevamo javni razpis, preko katerega bi sofinancirali nakup hladilnikov in drugih pripomočkov za vzdrževanje hrane v stanju, da ohrani kakovost in varnost,” je še dejala Strniša. Želja je, da humanitarne organizacije, ki so vključene v ta proces, ne bi bile pretirano obremenjene s smernicami. Zato jih bodo tudi izobraževali, kako delovati z minimalnimi stroški, a na način, da se zagotovi varnost hrane. V noveli so poleg tega pri shemi izbrana kakovost bolj natančno določili pogoje za poreklo živil in uredili trženje nepakiranih živil (sadje, meso).

Tretja vsebinska sprememba se nanaša na bolj učinkovito preganjanje zavajanja potrošnikov pri označevanju in trženju živil. “Inšpektorjem dajemo orodja za bolj učinkovito postopanje. Na mestu samem bo lahko kaznoval prodajalca z ustno odločbo, če bo ugotovil, da blago narobe ali zavajajoče označeno. Ustno bo lahko odredil umik takih živil s prodaje,” je še pojasnila Strniša. Obenem so se dotaknili tudi zavajanja in kršitev pri spletni trgovini, ki je vse bolj razširjena. Za nekatere spletne trgovce, ki nimajo sedeža v Sloveniji, se je ob kršitvah pojavila težava z vročanjem odločb. Še vedno velja, da je prvi korak izdaja odločbe na kršiteljev naslov, če vročanje ni uspešno, pa se lahko odločba izda z javnim naznanilom na e-portalu in je tako tudi veljavna. Zakon prinaša tudi druge manjše spremembe, ki se nanašajo predvsem na izvajanje in postopke ukrepov skupne kmetijske politike EU.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2017/03/Tanja-Strniša-državna-sekretraka-MKGP.jpg 1379 2331 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2017-03-02 15:01:202017-03-02 15:01:20Strniša: S predlogom novele zakona o kmetijstvu so vzpostavljeni temelji za več donirane hrane

Ministrici in državni sekretarji iz vrst SD med obiskom Vlade v Osrednjeslovenski regiji

11. maja 2016/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Vlada se je prvi dan obiska v Osrednjeslovenski regiji osredotočila na projekte, podjetja in ustanove v Mestni občini Ljubljana. Drugi dan obiska je ministrski zbor začel z delovnim posvetom na Gradu Jable, na katerem so spregovorili med drugim o ukrepih za povečanje konkurenčnosti Slovenije, ministrice in ministri pa so se nato razkropili po več občinah v tej najrazvitejši regiji v Sloveniji, kjer so obiskali več ustanov, podjetij in kmetij ter organizacij.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je tako v okviru obiska vlade v Osrednjeslovenski regiji prvi dan obiskala Svetovalnico Fužine, bolj poznano kot CONA Fužine, kakor se sicer imenuje le eden od podprogramov Skupnostnega programa za mlade. Gre za dopolnilni program socialnega varstva, ki poteka po okriljem Centra za socialno delo Ljubljana Moste Polje. Gre za zelo dober in uveljavljen socialno varstveni program namenjen otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju. Programa CONA Fužine in Cent’r Most se izvajata v obliki dnevnega centra za mlajše otroke in mladostnike s težavami v odraščanju. Program zajema tudi informiranje, svetovalno delo in psihosocialno obravnavo namenjeno otrokom in mladostnikom ter njihovim svojcem.

Starejšim mladostnikom s težavami v odraščanju, ki se znajdejo v psihosocialnih stiskah, največkrat povezanimi z izkušnjami eksperimentiranja s prepovedanimi drogami pa je namenjen dnevni center Korak. Osnovni cilji programa v katerega se vključujejo otroci in mladi od 6 do 30 let ter njihove družine, so učinkovito reševanje psihosocialnih stisk in težav uporabnikov, preventivno delo z uporabniki, pomoč in podpora pri vzpostavitvi novih socialnih mrež, izboljšanje učnih in delovnih navad, izboljšanje medsebojnih odnosov, pomoč družinam, krepitev moči in izboljšanje življenjske situacije uporabnikov.
V letu 2015 je bilo v celoten program skupaj vključenih 658 uporabnikov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za Skupnostni program za mlade v letu 2016 namenja sredstva v višini 135.300 EUR. Podobne programe ministrstvo sofinanciramo tudi po drugih krajih Slovenije, za vse tovrstne programe pa letno namenjamo okoli 890.000 evrov.

Anja Kopač Mrak med vladnim obiskom

Ministrica Anja Kopač Mrak si je nato ogledala tudi BTC CAMPUS. Gre za program dodatnega podjetniškega izobraževanja, ki ga zavod za zaposlovanje že četrto leto zapored izvaja v sodelovanju z BTC-jem in Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani. Poteka 3 mesece in je sestavljeno iz 12 programskih modulov, v katerem iskalci zaposlitve pridobijo dodatna poslovna znanja s področij planiranja, računovodstva, komuniciranja in marketinga ter napotke in usmeritve za uspešnejše iskanje zaposlitve ali vstopanje v svet podjetništva. Poleg tega iz prve roke spoznajo različne institucije, kot so razvojni centri, inkubatorji, start-up podjetja, ipd. V preteklih letih je večina udeležencev programa našla prvo zaposlitev ali pa so se podali na podjetniško pot.

BTC Campus je edinstven program, saj mladim, ki so končali visokošolski študij, s krepitvijo podjetniških kompetenc pomaga v času, ko jim gospodarske razmere niso najbolj naklonjene. Izbor skupno 60 posameznikov v Ljubljani in Murski Soboti, starih do 30 let, sta pripravila Zavod RS za zaposlovanje v Ljubljani in Območna služba zavoda v Murski Soboti. BTC Campus je edinstvena izobraževalna platforma, ki z zapolnjevanjem vrzeli med študijem in zaposlitvijo krepi samozavest mladih. V prvih treh izvedbah v Ljubljani je program omogočil dodatno izobraževanje 90 mladim, od katerih se jih je v času trajanja ali po zaključku programa zaposlilo oziroma samozaposlilo 73 sodelujočih oziroma kar 81 odstotkov udeležencev.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak se je drugi dan obiska po vladnem posvetu o ukrepih za povečanje konkurenčnosti na Gradu Jablje nato v Domžalah srečala s predstavniki gospodarstva. Državni sekretar MDDSZ Peter Pogačar je obiskal Tehniški muzej Slovenija v Bistri pri Vrhniki, kjer se izvaja program javnih del Pomoč v muzejih, galerijah in arhivih, javnih zavodih s področja varstva nepremične kulturne dediščine. Za izvedbo programa je ministrstvo zagotovilo 29.224,00 evrov. V program bo od marca do konca novembra 2016 vključenih 5 dolgotrajno brezposelnih oseb.

Andreja Katič med vladnim obiskom

Ministrica Andreja Katič in državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina kot predsednica Upravnega odbora ITF sta obiskali ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Vodstvo ustanove je ekipama obeh ministrstev predstavilo aktualne dejavnosti ustanove in njeno nadaljnje delovanje. Ministrica za obrambo Andreja Katič in ministrica je vladni obisk osrednjeslovenske regije sklenila z obiskom Rdečega križa Slovenije. Ministrica Andreja Katič ter zakonita zastopnica in podpredsednica RKS Irena Nečemer sta podpisali Pogodbo o sodelovanju pri izvedbi mednarodnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči EU. Na evropskem srečanju ekip prve pomoči, First Aid Convention in Europe, ki vsako leto poteka v drugi državi, nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca izmenjujejo praktična znanja iz prve pomoči. Ministrstvo za obrambo bo za izvedbo prireditve, ki bo konec junija potekala v Ljubljani, prispevalo 50.000 evrov.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je ob robu regijskega obiska najprej srečala z županoma občin Moravče in Litija. Sledil je obisk kmetije mlade prevzemnice Andreje Lokar v Litiji. Gre za dvogeneracijsko družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka in pitanjem govedi. Kmetija ima, predvsem zaradi tega, ker imata mlada prevzemnica in njen mož univerzitetno izobrazbo živinorejske smeri in dolgoletne izkušnje v prireji mleka, drugačen pogled in pristop v kmetijski proizvodnji. Še posebej, ker sta zaposlena kot vmesen člen pri prenosu ukrepov kmetijske politike od njihovih snovalcev do izvajalcev – kmetij. Uspešen prenos kmetije pa pomeni tudi uspešno medgeneracijsko usklajevanje in premagovanje ovir, kar je za obstoj kmetije ključnega pomena.

Tanja Strniša med vladnim obiskom


Državna sekretarka Strniša je obiskala tudi Osemenjevalni center Preska, ki deluje v okviru KGZ Ljubljana. Center opravlja med drugim dejavnosti, kot so reja plemenskih bikov rjave, črnobele ter bikov mesnih pasem, upravljanje s travniki v skupni izmeri okoli 30 ha, proizvodnja globoko zamrznjenega semena navedenih pasem, sodeluje pa tudi z drugimi organizacijami na področju govedoreje. Sledil je še obisk Kmetijske zadruge Medvode, ki so jo ustanovili kmetje z območja Medvod že leta 1947 z namenom, da bi povezani lažje tržili svoje pridelke, izdelke ter ugodneje kupovali repromaterial. V KZ Medvode odkupujejo in prodajajo živino domačim in tujim kupcem, prodajajo mleko v Ljubljanske mlekarne in tudi čezmejno, imajo pa tudi štiri trgovine, in sicer v Medvodah, Vodicah, Vižmarjih in Dobrunjah.

Državni sekretar mag. Marjan Podgoršek je v okviru vladnega obiska obiskal podjetje ETA Kamnik, kjer mu je vodstvo predstavilo delovanje podjetja, sledil pa je tudi ogled proizvodnje. V ETI Kamnik proizvajajo okoli 350 različnih proizvodov, imajo pa tudi dva programa, to je linija GRUNT in program Horeca. Za posebno linijo svežih slovenskih vrtnin in zelenjave GRUNT so v začetku letošnjega leta prejeli priznanje Inštituta za nutricionistiko in sicer za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil. Linija GRUNT obsega različne vrste svežih solat, zelenjavo za jušno osnovo in zelenjavo za mineštro. Sveže vrtnine GRUNT pridelujejo izključno s slovenskimi dobavitelji, saj pridelki lokalnega izvora zagotavljajo najvišjo raven svežine in hranljivosti. Vladni posvet so ministri in državni sekretarji zaključili v Športni dvorani v Logatcu s srečanjem z gospodarstveniki in lokalno skupnostjo z regije.

Marjan Podgoršek med obiskom vlade

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/05/Vlada-na-gradu-Jablje.jpg 565 1264 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-05-11 17:45:502016-05-12 07:27:34Ministrici in državni sekretarji iz vrst SD med obiskom Vlade v Osrednjeslovenski regiji

Državna sekretarka Strniša nagovorila zbrane na svečani otvoritvi teden cvička v Trebnjem

7. maja 2016/in Lokalno, Novice /by Denis Sarkić

V petek, 6. maja, se je v Trebnjem svečano začel 44. teden cvička, kjer je bila slavnostna govornica državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša. Slavnostna govornica Strniša se je dotaknila osrednje teme, to je vinogradništva in zaželela vinogradnikom uspešno vinarjenje ter dobro letino.

Ob tej priložnosti se je državna sekretarka Strniša srečala tudi s predstavniki razširjenega Občinskega odbora SD Trebnje, kjer so živahno izmenjali mišljenja in obravnavali aktualno problematiko, tako s področja projektov stranke in vlade kot s področja kmetijstva.

Trebanjski Socialni demokrati si želijo, da bi se podobni dogodki v Trebnjem odvijali pogosteje, saj je to priložnost, da se kraj prepozna kot zanimiva turistična destinacija in s tem se odpirajo tudi kot priložnosti za trebanjske podjetnike. Večji obseg poslovanja podjetnikov pa je seveda priložnost za izboljšanje položaja delavcev in kmetov.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/05/Strniša-v-Trebnjem.jpg 3096 4128 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-05-07 17:18:522016-05-07 17:18:52Državna sekretarka Strniša nagovorila zbrane na svečani otvoritvi teden cvička v Trebnjem

Minister Židan in državna sekretarka Strniša predstavila prioritete MKGP v letu 2016

6. januarja 2016/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in državna sekretarka mag. Tanja Strniša sta v sredo, 6. jauarja, na novinarski konferenci predstavila prioritete Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2016. Kmetijsko ministrstvo je zadovoljno, da je kmetijska proizvodnja v Sloveniji po dobrem letu 2014 narasla tudi lani. Da bi ugodne trende zadržali več let, letos načrtujejo različne ukrepe. Njihov cilj je povečati kmetijsko proizvodnjo in uvesti nove tehnologije, zmanjšati birokracijo, delo ministrstva pa narediti še bolj učinkovito. Minister Židan je spomnil, da lansko leto za kmetijstvo na stari celini ni bilo preveč ugodno. Rusko-ukrajinskega spora, ki zaradi embarga Rusije na uvoz hrane iz Evrope posredno pomembno vpliva na Slovenijo, še ni konec, zmanjšalo se je povpraševanje na nekaterih zunanjih trgih, kamor izvažajo evropske države, kar vpliva na nižanje cen v Sloveniji, EU pa je spomladi ukinila mlečne kvote.

Začasni podatki o kmetijski proizvodnji v lanskem letu ga zato veselijo. Slovenija se je namreč znova znašla v skupini držav z najvišjo rastjo. Po količini se je proizvodnja lani povečala za štiri do šest odstotkov, vrednost proizvodnje pa zaradi padca cen kmetijskih proizvodov za okoli odstotek. Padli so tudi stroški, učinkovitost oz. dobičkonosnost kmetijske proizvodnje pa je narasla za šest odstotkov, je navedel minister. Najtežje so razmere še vedno v proizvodnji surovega mleka in prašičereji. Proizvodnja mleka se kljub neugodnim cenovnim gibanjem sicer krepi; lani je narasla za štiri odstotke, samo decembra pa je bila na letni ravni osemodstotna, je povedal Židan. V tem trenutku ne vidi strahu, da bi mlekarne nehale odkupovati mleko, so pa nekatere začele zniževati odkupne cene.

Da bi takšne trende zadržali več let, ministrstvo letos načrtuje več ukrepov. Njihovi cilji za letošnje leto so na splošno bolj osredotočeni kot lani, ko je delo ministrstva zaznamovalo uvajanje nove kmetijske politike. Zadali so si tri cilje: povečati želijo kmetijsko proizvodnjo, uvajati nove tehnologije in povečati število zaposlenih v kmetijstvu, zmanjšati želijo administracijo in birokracijo, prizadevali pa si bodo tudi za še bolj učinkovito delovanje ministrstva, je naštel Židan. V ponedeljek so objavili časovnico razpisov za prvo polovico letošnjega leta, s katerimi želijo zagnati investicijski cikel. Časovnico razpisov za drugo polovico leta bodo objavili maja. V okviru programa razvoja podeželja bo na voljo 146 milijonov evrov slovenskega in evropskega denarja, ker znaša stopnja sofinanciranja od 30 do 50 odstotkov, pa bo celoten investicijski cikel težek do 350 milijonov evrov.

“To bo po nam dostopnih podatkih največji investicijski cikel v sektor kmetijstva, gozdarstva in prehrane v Sloveniji doslej. Sledimo temu, da naredimo tehnološki preboj,” je dejal minister. Kmete, obrtnike in industrijo je pozval, naj se prijavijo na razpise, saj se zdaj odpira okno priložnosti za investiranje. Denar bo sicer možno črpati več let. Lažje investiranje naj bi omogočil tudi nadgrajeni program razvoja podeželja, ki ga je ministrstvo konec lanskega leta poslalo v Bruselj, dokončno potrditev pa pričakujejo marca. “Ukrepe na različnih področjih želijo narediti administrativno manj zahtevne in bolj dostopne kmetom,” je pojasnila državna sekretarka Tanja Strniša.

“Pričakujemo, da se bo po novem več kmetov vključilo v okoljske ukrepe, dvignili bodo podporo za rejo avtohtonih pasem živali, ukrep dobrobit živali bodo s prašičev razširili še na govedo in drobnico, nekaj poenostavitev bo tudi pri zagonu dejavnosti za mlade kmete,” je naštela Strniša. Na primeru sedmih slabše razvitih haloških občin so izboljšali še nekatere druge ukrepe, tudi iz prvega stebra, ki ga predstavljajo neposredna plačila. Ker je takih območij v Sloveniji več, bodo ukrepi namenjeni vsem primerljivim območjem. “Med drugim bodo lahko majhne kmetije dobile enkratno pavšalno pomoč, pri neposrednih plačilih v letu 2017 pa bodo uvedli poseben dodatek za tiste, ki se nahajajo na območjih z omejenimi dejavniki in kmetujejo na pobočjih, strmejših od 35 ali 50 odstotkov,” je še dejala državna sekretarka Strniša.

Kmetijski minister je na novinarski konferenci odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z neregistriranim zdravilom za čebele, ki so ga za zatiranje varoje uporabljali nekateri čebelarji, vsebovalo pa je nekaj nedovoljenih snovi. Minister Židan še naprej zaupa oceni uprave za varno hrano, da je slovenski med varen. Razlogov za razrešitev direktorice inšpekcije za varno hrano Andreje Bizjak ne vidi. Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je na podlagi opravljenih analiz že večkrat zagotovil, da je slovenski med varen. Tej oceni še naprej zaupa tudi minister Židan. “Državljani naj mi sledijo – tako kot tudi jaz pogosto zajtrkujem slovenski med, je prav, da tudi ostali državljani posežejo po domačem medu,” je dejal minister Židan. Ob tem je poudaril, da se inšpekcijski nadzori nadaljujejo, za naslednji teden pa je že sklican svet za varno hrano, ki naj bi se opredelil do nekaterih vprašanj, pomembnih na ravnanje v prihodnje.

Nadzor je treba prilagoditi najnovejšim odkritjem in razširiti analize, je dejal in zagotovil, da se država ne namerava umakniti iz javne veterinarske službe. “Pristojna inšpekcija ukrepa tako, kot od nje pričakujemo, in to ni razlog za kakršenkoli odstop. Končno je naredila to, za kar jo tudi plačujemo. Odkrila je neko kršitev in pripeljala do začasnega rezultata, končni pa se mora poznati na sodišču,” je dejal Židan in dodal, da ministrstvo nima težav z objavo seznama čebelarjev, ki so kupovali sporno zdravilo, in da organi trenutno preverjajo, katere pošiljke vrhniškega podjetja, ki sicer prodaja tudi čebelarsko opremo, naj bi bile namenjene spornemu zdravilu.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2016/01/Židan-in-Strniša-o-prioritetah-MKGV-v-2016.jpg 852 1933 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2016-01-06 18:19:112016-01-07 11:22:47Minister Židan in državna sekretarka Strniša predstavila prioritete MKGP v letu 2016

Fajon: Italijanski poslanci v Evropskem parlamentu podpirajo čezmejno zaščito Terana

17. novembra 2015/in EU, Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Državna sekretarka v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, podpredsednica Socialistov in demokratov, sta se v Evropskem parlamentu v Bruslju sestali z italijanskim poslancem Paolom de Castrom, nekdanjim predsednikom in zdajšnjim članom odbora za kmetijstvo v EP, sicer koordinatorjem za kmetijstvo pri Socialistih in Demokratih ter evropsko poslanko S&D Isabello de Monte iz Furlanije-Julijske krajine.

Italijanska poslanca de Castro in de Montejeva sta izrazila zadovoljstvo nad dogovorom ministrov za kmetijstvo Slovenije in Italije mag. Dejana Židana in Maurizia Martine in v celoti podprla skupna prizadevanja za čezmejno zaščito Terana na celotni planoti Kras. Obe ministrstvi bosta namreč oblikovali skupno delovno skupino za pripravo dokumentacije za skupno čezmejno zaščito.
 
Evropski poslanec Paolo de Castro je zagotovil polno podporo Italije Sloveniji in se strinjal, da je vino s tem imenom možno pridelovati le na Krasu. Potrdil je, da je to še en primeri zelo uspešnega čezmejnega sodelovanja med državama.

https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2015/11/Paolo-De-Castro-Tanja-Strniša-Isabella-De-Monte-in-Tanja-Fajon.jpg 1424 3257 Denis Sarkić https://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2020/03/sd_logo_main-300x300.png Denis Sarkić2015-11-17 19:36:152015-11-20 19:44:28Fajon: Italijanski poslanci v Evropskem parlamentu podpirajo čezmejno zaščito Terana
Page 1 of 3123
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
  • Andreja Katič: Predlagana sodniška zakonodaja prinaša večjo pravno varnost in boljše varstvo pravic strank16. maja 2025 - 8:38
  • Konferenca SD: Socialno partnerstvo za dostojne pokojnine in varno starost14. maja 2025 - 10:25
  • Matjaž Han: Demokracije ne smemo uporabljati selektivno12. maja 2025 - 14:35
  • Andreja Katič: Obnoviti moramo zaveze Evropske konvencije o človekovih pravicah – zaveze k miru, k sodelovanju med državami in spoštovanju človekovih pravic12. maja 2025 - 10:58
  • Meira Hot s spletno peticijo za ukinitev vinjetnega režima na hitri cesti H6 Škofije-Koper25. aprila 2025 - 16:34
  • Zakon o pavšalnem nadomestilu – poprava dolgo prezrte krivice25. aprila 2025 - 14:50
  • Andreja Katič: »Interes otroka mora biti v presečišču različnih strok«17. aprila 2025 - 15:47
  • Ministrica Fajon v Beninu in Togu o krepitvi partnerstva med EU in Zahodno Afriko14. aprila 2025 - 15:11

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno
  • Program

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo