“Vlada je soglasno potrdila strategijo upravljanja državnih naložb s klasifikacijo,” je po seji potrdil minister in predsednik SD mag. Dejan Židan. Pogajanja so bila po njegovih besedah strokovna in na trenutke zapletena. Koalicija je dopoldne dosegla kompromis tako glede uvrstitve Zavarovalnice Triglav kot pogoja razpršenega lastništva pri pomembnih podjetjih. Po Židanovem mnenju je strategija dober dokument in bi bilo dobro, da bi ga imeli že pred 20 leti. Prepričan je, da bo upravljanje državnega premoženja postalo veliko preglednejše, saj se ve, katere naložbe so strateške, katere pomembne in katere portfeljske, navedeni so tudi glavni kriteriji.

Socialni demokrati smo sicer zahtevali pogoj razpršenega lastništva pri pomembnih naložbah, a bo sedaj ta pogoj veljal le za nekaj naložb, mednje pa sodijo npr. NLB, Petrol, Pozavarovalnica Sava in Sava, minister Židan pa je po seji vlade navedel, da prepoved koncentracije lastništva velja še za farmacevtsko podjetje Krka, ki se je sicer prekvalificirala iz strateške v pomembno naložbo. A smo po Židanovih besedah tudi v SD z rešitvijo zadovoljni. Razpršeno lastništvo za vse gospodarske družbe niti ni bilo tako zelo pomembno, je dejal predsednik SD. Koalicijske stranke so se sicer tudi dogovorile, da bo Zavarovalnica Triglav strateška naložba, dokler država ne pridobi glasovalnih pravic, zatem bo postala pomembna naložba.

Strategija upravljanja zagotavlja lastniku (državi), da upravljavcu postavi jasne cilje, na podlagi katerih se meri uspešnost in strokovnost upravljanja naložb države. Strategija temelji na analizi stanja portfelja kapitalskih naložb države ter postavlja kriterije za razvrstitev kapitalskih naložb države, kar ob izvedbi ocenjevanja pomeni razdelitev na 24 strateških, 21 pomembnih in 46 portfeljskih naložb. Za upravljanje naložb strategija določa naslednje cilje: uresničevanje strateških razvojnih ciljev iz posameznih sektorskih strategij, povečanje strokovnosti in učinkovitosti upravljanja, zagotovitev premišljenega pridobivanja kapitalskih naložb, povečanje učinkovitosti razpolaganja z naložbami, povečanje donosa kapitala, povečanje uvrščanja družb v državni lasti na organiziran trg vrednostih papirjev in oblikovanje rezervnega demografskega sklada do konca leta 2015.

Vlada se je seznanila tudi s “Celovitim načrtom projektov na davčnem področju” ter sprejela sklep o ustanovitvi Usmerjevalnega odbora za spremljanje in usmerjanje izvajanja celovitega načrta, ki bo usklajeval delo na tem področju, določal prioritete in dajal ključne usmeritve za oblikovanje konkretnih rešitev.

S predlaganimi spremembami Zakona o splošnem upravnem postopku, ki jih je sprejela vlada, se spreminja ureditev vročanja in hkrati s splošno ureditvijo usklajuje posebna pravila o vročanju v nekaterih področnih zakonih. Z uskladitvijo se želi poenotiti pravila o vročanju v konkretnih upravnih zadevah, kjer se lahko poraja dvom o utemeljenosti drugačne obravnave strank, in s ciljem večje pravne varnosti, preglednosti ter predvidljivosti upravnega procesnega prava vzpostaviti enoten sistem vročanja.

Vlada je sprejela tudi predlog “Resolucije o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025”. V resoluciji je prikazana analiza stanja in breme bolezni, povezanih z nezdravim prehranjevanjem in nezadostno telesno dejavnostjo za zdravje v Sloveniji, ter področje dejavnikov tveganja za razvoj debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni. Opredeljeni so naslednji dolgoročni oziroma strateški cilji na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje: zmanjšati delež prebivalcev s čezmerno telesno maso in debelih; zmanjšati delež prebivalcev, ki so telesno nedejavni; povečati delež dojenih otrok; zmanjšati delež podhranjenih in funkcionalno manj zmožnih starejših ter bolnikov; povečati delež tistih, ki vsakodnevno zajtrkujejo; povečati uživanje zelenjave in sadja; zmanjšati vnos nasičenih maščob, sladkorja in soli; zmanjšati vsebnost transmaščob v živilih.

Med drugim so ministrice in ministri na seji vlade za državnega sekretarja v Ministrstvu za obrambo ponovno imenovali Miloša Bizjaka, ki bo nadaljeval z delom tudi pri novi obrambni ministrici Andreji Katič.