Poslanec SD Soniboj Knežak je slovenski vladi predlagal, da država s sistemsko podporo pomaga projektu zbiranja in razdeljevanja donirane hrane. Vlada se je odzvala pozitivno in obljubila sodelovanje in podporo.
Socialni demokrati smo podprli predlagano novelo Zakona o izvrševanju proračunov RS za 2018 in 2019 (ZIPRS), ki jo je soglasno sprejela Vlada Republike Slovenije. Z njo med drugim zvišujemo povprečnino za občine, ki bi prihodnje leto znašala 573,5 evra, kar je največ doslej, določamo pa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Zanj bomo prihodnje leto namenili 140 milijonov evrov, izplačali pa ga bomo v petih razredih.
V predlogu novele urejamo vsebine, ki jih moramo uveljaviti že v letošnjem letu, vplivajo pa na izvrševanje proračuna države in občinskih proračunov v letu 2019. Predlagana novela tako zvišuje povprečnino, ki bo prihodnje leto pripadla občinam. V skladu z dogovorom, ki ga je vlada dosegla z občinskimi združenji, bo znašala 573,5 evra, kar je največ doslej. Zaradi zvišanja povprečnine se bodo proračunski odhodki prihodnje leto povečali za 32,5 milijona evrov.
Predlagana novela določa tudi višino letnega dodatka za upokojence. Zanj bomo prihodnje leto namenili 140 milijonov evrov, kar je 18 milijonov evrov več, kot znaša nova ocena za letošnje leto.
Izplačan bo v petih razredih, in sicer:
– prejemnikom pokojnin v znesku do 470 evrov se letni dodatek izplača v višini 437 evrov;
– prejemnikom pokojnin v znesku od 470,01 evra do 570 evrov se letni dodatek izplača v višini 297 evrov;
– prejemnikom pokojnin v znesku od 570,01 evra do 670 evrov se letni dodatek izplača v višini 237 evrov;
– uživalcem pokojnin v znesku od 670,01 evra do 810 evrov se letni dodatek izplača v višini 187 evrov;
– uživalcem pokojnin v znesku, višjem od 810 evrov, se letni dodatek izplača v višini 127 evrov.
Skupaj se bodo z uveljavitvijo te novele odhodki povečali za:
− približno 6 milijonov evrov zaradi vzpostavitve novega proračunskega sklada;
− 1,75 milijona evrov zaradi povišanja dovoljenega števila zaposlitev;
− približno 32,5 milijona evrov zaradi zvišanja povprečnine;
− približno 7 milijonov evrov zaradi izredne uskladitve pokojnin in
− 18 milijonov evrov zaradi večjega letnega dodatka za upokojence v primerjavi z letom 2018.
S predlagano novelo ZIPRS Vlada RS omejuje tudi določene izdatke. Kljub ugodni gospodarski rasti je pri proračunskem načrtovanju namreč potrebna previdnost, saj se gospodarska aktivnost tako doma kot na mednarodnih trgih umirja. Hkrati Slovenijo zavezujejo tudi fiskalna pravila, predvsem pa ustavno načelo srednjeročne uravnoteženosti proračunov. Za ta namen so predvideni ukrepi na področju socialnega varstva in na področju plač.
Skupaj se bodo odhodki zmanjšali za:
− približno 16 milijonov evrov zaradi neusklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom;
− približno 5 milijonov evrov zaradineuskladitev mej dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino pravic iz javnih sredstev in
− 60 milijonov evrov za državni proračun (oziroma 100 milijonov evrov za sektor država) zaradi neizplačevanja redne delovne uspešnosti in povečanega obsega dela. Slednji ukrep je namenjen ustvarjanju fiskalnega prostora za razrešitev stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja.
Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je skupaj s predsedniki LMŠ, SMC, SAB in DeSUS podpisal koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi v mandatu 2018-2022 pod vodstvom Marjana Šarca. Predsednik SD in predsednik Državnega zbora Dejan Židan je ob tem bodoči vladi zaželel uspešno spoprijemanje z izzivi in reševanje problemov. Kot je dejal Židan v SD cenimo resorje, ki jih bodo vodili ministri iz vrst SD in kot pozitivno ocenjujemo koalicijsko pogodbo petih strank, ki omogoča, da bodo realizirane za SD pomembne vsebine, kar bo doprineslo boljšo kvaliteto življenja ljudi v Sloveniji.
Koalicijska pogodba omogoča, da bodo realizirane pomembne vsebine socialnodemokratske vizije. “Zato bomo s strpnostjo, sodelovanjem in tudi toleranco naredili vse, da bo prihodnja vlada učinkovito delovala štiri leta,” je zatrdil Židan. Ob tem je Židan dodal, da je pogodba za SD sprejemljiva v celoti, saj so v njej dogovorili glavne ideje in predvolilne obljube Socialnih demokratov. Prav tako se bomo v SD trudili, da bo pogodba realizirana na področjih, na katerih nimamo naših ministrov.
Predsednik Židan je v odgovoru na vprašanje glede arbitraže in prihodnjih odnosov s sosednjo Hrvaško poudaril, da se bo Slovenija še naprej zavzemala za prijateljske odnose s Hrvaško, a hkrati vztrajala pri spoštovanju vladavine prava oz. mednarodnega prava.
Predsednik vlade Marjan Šarec je po podpisu spomnil na naporna pogajanja in usklajevanja o koalicijski pogodbi in sestavi bodoče vlade in izrazil zadovoljstvo, da so ta pripeljala do današnjega podpisa. Ob tem se je partnerjem zahvalil za konstruktivno držo, trud in iskanje skupnih rešitev.
Koalicijski sporazum za sodelovanje v vladi v mandatnem obdobju 2018-2022 by SocialniDemokrati on Scribd
Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov Jan Škoberne je na redni junijski seji Državnega zbora predsedniku vlade dr. Miru Cerarju postavil vprašanje glede črpanja evropskih sredstev. Vprašanje je najavil v luči koalicijske zaveze, ki po besedah Škoberneta kot eno izmed osrednjih prioritet politične vsebine nadaljnjega razvoja – v skupaj dogovorjenih in usklajenih izpostavljenih okvirih – opredeli tudi učinkovito črpanje sredstev EU za razvojni potencial države in državljanov. Škoberne je spomnil, da je bilo s tem doseženo tudi soglasje koalicije o vzpostavitvi učinkovite strukture in dobre administrativne usposobljenosti za črpanje sredstev Evropske unije.
Poslansko vprašanje Jana Škoberneta, postavljenega na 31. redni seji Državnega zbora RS in odgovor dr. Mira Cerarja nanj (magnetogram):
Poslanec SD Jan Škoberne:
Spoštovani predsednik Vlade, Slovenija že tretje leto beleži gospodarsko rast. Naše gospodarstvo je celo tako učinkovito, da že drugič v letošnjem letu tako Banka Slovenije kot tudi mednarodne institucije ter Umar popravljajo napoved naše rasti. Za to je mogoče vzroke poiskati v vsaj treh ključnih momentih. Prva je bila fiskalna konsolidacija, ki smo jo v koalicijski vladi izvedli še v času, ko je vlado vodila Alenka Bratušek. Drug pomemben faktor je bistveno povečanje industrijskega odjema naših ključnih izvoznih partnerjev in v tretjem delu, seveda posledično, povečano povpraševanje gospodinjstev in tudi našega gospodarstva.
Tisto, kar je ključno, če želimo to rast ohraniti in jo tudi okrepiti, pa je seveda uspešnost črpanja evropskih sredstev ter seveda tudi vseh ostalih virov, ki so nam na razpolago. V letošnjem letu tako vstopamo v zadnje leto prve polovice finančne perspektive, ki je za Slovenijo ključno, predvsem z vidika, da bo v letu evalvacije potrebno ugotoviti ali smo počrpali dovolj sredstev, ali smo bili dovolj učinkoviti, in se ob tem seveda tudi ustrezno odzvati, v kolikor bi prišli v sivo polje tistega, čemur rečemo možnost, da nam zaradi neuspešnega črpanja Evropska komisija za drugo polovico perspektive celo zniža možnost dostopa do sredstev.
Zakaj vas to sprašujem? Ker je pomembno, da danes tudi od vas, spoštovani gospod predsednik, slišimo kje smo in da nas pomirite, da bomo v naslednjem obdobju imeli možnost polnega črpanja, saj smo v lanskem letu takšen čas iz evropskih skladov počrpali oziroma nam je bilo dodeljeni slabih 600 milijonov evrov, torej 189 % razpoložljivega denarja, pri čemer je bilo pogodbeno vezanih od tega le 12 % izplačil iz državnega proračuna, iz tega naslova pa je bilo lanskega junija 0,7 %. In v luči tega, v kolikor se te številke niso spremenile, pa verjamem da bistveno so se, vas sprašujem, spoštovani gospod predsednik, kje smo danes?
Premier Miro Cerar:
Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec Jan Škoberne. Torej, ko smo pričeli z delom v tej vladi je bilo pravzaprav stanje na tem področju slabo oziroma ni bilo dobro. V Sloveniji je za programsko obdobje od 2007 do 2013 glede črpanja evropskih sredstev grozila izguba sredstev iz prejšnjega, tega programskega obdobja, kajti nepočrpanih je bilo še skoraj za milijardo in pol sredstev od skupno razpoložljivih štirih milijard in 100 milijonov evrov. In najbolj kritično je bilo stanje na področju kohezijskega sklada, kjer od 1,5 milijarde ni bila počrpana skoraj cela milijarda.
Takrat smo zasedali 19. mesto med 28 članicami, sredstva tega obdobja pa je bilo možno črpati še do konca leta 2015. In temu smo namenili polno pozornost ravno takrat in prvi ukrepi Vlade so bili takšni, da smo iz 19. mesta takrat se povzpeli na 4. mesto in pravzaprav počrpali skoraj vsa ta sredstva, torej smo bili v tem zelo uspešni. Seveda pa smo se takoj lotili tudi zaostankov na področju tekočega programskega obdobja 2014–2020.
Naj povem, da o prevzemu poslov ni bilo dogovorjenih programskih dokumentov. Sistem izvajanja sploh še ni bil niti postavljen, kaj šele akreditiran, kar je pogoj za črpanje sredstev iz proračuna Evropske unije. Informacijski sistem, ki podpira izvajanje kohezijske politike, je bil zastarel, mislim da že 11 let ni bil posodobljen in ni zadoščal zahtevam, ki so bile postavljene s strani Evropske unije za novo programsko obdobje. Zato smo morali zagotoviti najprej institucionalno in kadrovsko stabilnost sistema.
Kaj smo storili? Zdaj imamo dogovorjene programske dokumente, imamo partnerski sporazum, imamo operativni program. V celoti je postavljen normativni okvir izvajanja, sistem izvajanja je tudi ustrezno akreditiran, nov informacijski sistem zdaj zadostuje vsem kriterijem ekohezije. In seveda naj poudarim, odobrenih je že več kot tretjino vseh sredstev, ki so na razpolago v tem programskem obdobju. Izdanih je bilo 213 odločitev o podpori v znesku preko ene milijarde evrov.
V Vladi seveda vsake tri mesece podrobno pregledamo stanje na tem področju, na področju izvajanja kohezijske politike in s tem seznanjamo tudi Državni zbor.
Glede zamud, ki nastajajo, tukaj imate prav in s tem seveda nisem zadovoljen, zato priganjam, da se jih odpravi. Do teh zamud prihaja v največji meri pri posameznih projektih, ki se financirajo predvsem v okviru Ministrstva za okolje in prostor so pa te zamude tudi posledica bistveno bolj zapletenih postopkov, ki so predpisanih s strani Evropske unije v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Tukaj smo soočeni z novo okoliščino, ki jo je povzročila Evropska unija. Res je tudi, da smo morali izvajanje kohezijske politike v drugi polovici maja začasno ustaviti zaradi prehoda iz starega na nov informacijski sistem, ta je zaživel 1. junija letos. In ta prehod na ta sistem je bil skrbno načrtovan in seveda izveden vendar je prišlo tudi zaradi tega do zamud in temu namenjamo sedaj posebno pozornost in zadeve rešujemo.
Vsekakor imamo zdaj izveden nek učinkovit, dober, bi rekel sistem. In jaz mislim, da seveda gremo tukaj v pravo smer, jasno pa je, da moramo biti v prihodnjih mesecih še bolj učinkoviti, da te zamude, ki sem jih omenil, odpravimo in to bi bilo toliko.
Poslanec SD Jan Škoberne:
Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik. Jaz vam verjamem in sem vesel, bi pa vendarle ponovil. Lansko leto je bilo stanje: 19 % dodeljenih, 12 % pogodbeno vezanih, 0,7 % razdeljenih od možnega. Ministrica je danes tukaj, verjetno lahko dobimo številke. Pomembno bi bilo, da ta zbor ve kje smo pri črpanju sredstev.
Kar se tiče manjših zamud pa se bojim, da ni samo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in da je potrebno odreagirati. Denimo tukaj imam pred seboj dopis Mladinskih organizacij Ministrstvu za izobraževanje, ki pravi, da reševanje zahtevkov traja nerazumno dolgo: »organizacije za leto 2017 nismo prejele še nobenih sredstev kljub temu, da se držimo določil in rokov žal pa obratno ne drži za državo«. In potem v nadaljevanju: »verjamem, da veste, da smo v primeru neizplačila plač, zaradi nelikvidnosti v davčnem prekršku po zadnji spremembi Kazenskega zakonika vladne pa seveda tudi, zaradi kršitve socialnih pravic lahko pregonljivi po tem zakonu«.
Situacija me skrbi, v kolikor je danes edini podatek, ki ga dobim, realen, da je približno tretjina počrpana, številke za lani so na mizi, pisma dobivate vi, jih dobivamo mi. Strah nas je pa vseh skupaj tako kot denimo pri teritorialnem in čezmejnem sodelovanju, kjer je menda težava na MOP, da se nam bo zgodilo to, da bo obseg sredstev, ki nam je na razpolago, odšel drugam v države, ki bolje črpajo. Sam se absolutno zavedam, da delate vse kar je v vaši moči, se pa gleda na odgovor, ki ste mi dali, bojim ali so vam dali ustrezne številke, ker kot že povedano, številke za lani so na dlani, za letos pa jih potrebujemo.
Premier Miro Cerar:
Ja, čisto na kratko. Kot ste sami rekli na ta vprašanja bo podrobneje zagotovo odgovorila tudi pristojna ministrica. Dejstvo je, da jaz zaupam tem številkam, saj sem jih dobil s strani ministrstva oziroma ministrice in njenega urada. Dejstvo je, da zamude so kot smo rekli. Tukaj si prizadevamo, da bi jih čim prej odpravili. Dejstvo je, da tudi v primerjavi z drugimi državami smo tu na približno istemu nivoju kolikor sem obveščen. Seveda pa ne moremo biti zadovoljni in reči to je sedaj to. Moramo delati, delati, da dosežemo take rezultate kot smo jih na začetku dela te Vlade, ko smo zaključevali pač zadevo z vidika prejšnje perspektive, tako da lahko samo zagotovim, da bom maksimalno seveda spremljal tudi v nadaljevanju kako te zadeve potekajo. Boste pa tudi sami v državnem zboru sproti obveščani. Verjamem, da bomo tudi tukaj uspešni. Hvala.
Poslanka Socialnih demokratov Marija Bačič je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z domnevnimi kršitvami v Mladinskem domu Maribor.
Poslansko vprašanje za Vlado Republike Slovenije:
Spoštovani,
v zadnjih letih smo priča številnim primerom, ki nakazujejo vse večjo družbeno, ne nazadnje tudi politično, toleranco do različnih oblik nasilja nad najšibkejšimi, otroki in mladostniki s posebnimi potrebami ter njihovimi vrstniki v težkih družinskih in družbenih razmerah.
Kot družba v celoti smo za take izbruhe nasilja soodgovorni. Kadar pa se nasilje, trpinčenje in poniževanje dogaja v ustanovah, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, pa je stanje še toliko bolj skrb vzbujajoče. Nesprejemljivo je namreč, da država v skrbi za ranljive skupine le-te sprejema pod svoje okrilje, hkrati pa zanje ne zagotovi primernih razmer za dostojno življenje.
V minulih dneh smo v medijih zasledili pretresljiv prispevek o dogajanju v Mladinskem domu Maribor. Izrečenih je bilo veliko hudih obtožb, tudi nasprotujočih se obračunavanj, ki terjajo jasen odziv in nadzor ustanovitelja. V primeru, da držijo navedbe o nasilju in zlorabah v tej vzgojno-izobraževalni instituciji se lahko strinjamo z oceno, da so otroci oz. mladostniki iz težkih družinskih razmer bili premeščeni iz dežja pod kap.
V predstavitvi Mladinskega doma Maribor na spletu je zapisano, da je vizija njihovega dela, da se ustanova odziva na konkretne potrebe otrok in mladostnikov, da ostaja izhodiščni pristop dela odnos, da se ustvarja ugodna klima, kot izhodišče za vzpodbudno odraščanje otrok in mladostnikov z vsemi njihovimi odgovornostmi, pravicami in dolžnostmi. Odnosi v instituciji pa očitno nakazujejo, da realno stanje viziji ne sledi.
Skrb za najšibkejše je ogledalo družbe v kateri živimo. Ne da bi sodili o verodostojnosti v medijskih prispevkih izrečenih obtožb, je nujen takojšen odziv pristojnih z namenom zaščite otrok in mladostnikov. Nujen je zato, da otroci oz. mladostniki začutijo varnost, nujen pa je tudi za družbo, saj je treba krepiti višjo raven zavedanja o pomembnosti skrbi za njene najranljivejše skupine.
V zvezi z navedenim na Vlado RS naslavljam pisno poslansko vprašanje:
S katerimi ukrepi Vlada RS izvaja nadzor nad delovanjem mladinskih domov?
Ali sta Vlada RS oz. ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport seznanjena z domnevnimi kršitvami v Mladinskem domu Maribor?
Katere ukrepe izvajata oziroma načrtujeta Vlada RS oz. ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v zvezi z ugotavljanjem domnevnih kršitev v Mladinskem domu Maribor?
S katerimi ukrepi Vlada RS oz. ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zagotavljata, da sta vzgojno-izobraževalna in nastanitvena dejavnost Mladinskega doma Maribor usmerjena v dobrobit otrok oz. mladostnikov?
Zahvaljujem se za odgovore.
Marija Bačič
poslanka SD v Državnem zboru RS
Poslansko vprašanje Janka Vebra, ki ga je v zvezi z delovanjem Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) pri prevzemu Zavarovalnice Triglav in Save Re s strani hrvaškega Adrisa danes naslovil na Vlado Republike Slovenije.
Poslansko vprašanje Janka Vebra za Vlado Republike Slovenije:
Na 27. seji Odbora Državnega zbora za finance in monetarno politiko, ki je obravnaval delo ATVP in AZN, odgovorni niso pojasnili svojega delovanja v primeru netransparentnega nakupa delnic Zavarovalnice Triglav in Save Re. Odgovorom so se izmikali, preusmerjali pozornost na druge teme in se sklicevali na tajnost postopkov. Ker ustreznih odgovorov na seji odbora ni bilo, postavljam to poslansko vprašanje Vladi RS. Ker člane sveta ATVP in AZN na predlog Vlade imenuje Državni zbor, od Vlade pričakujem vsebinske odgovore na zastavljena vprašanja in ne sklicevanje na nepristojnost, samostojnost agencij, posamezne zakonske člene, tajnost poslovanja in podobno.
Hrvaška skupina Adris je znana po proizvodnji in prodaji cigaret na balkanskem trgu. V preteklosti naj bi bila povezana s celo vrsto spornih poslovnih praks. Sedaj s finančnimi sredstvi, ki so lahko tudi sumljivega izvora, agresivno kupuje delnice Zavarovalnice Triglav in Save Re. Pri tem uporablja skrbniške delniške račune v tujini in tako prikriva dejansko ekonomsko lastništvo delnic in način financiranje nakupa teh delnic. Pristojne državne inštitucije ne ukrepajo. Postavlja se vprašanje ali nadzor nad kapitalskim in zavarovalniškim trgom v Sloveniji deluje primerno.
V preteklih letih ni bilo odkrito ali pojasnjeno nobeno t.i. »parkirišča« delnic, prodaja podjetij družbam iz davčnih oaz ali nakup podjetij z denarjem sumljivega ali nezakonitega izvora. V Sloveniji smo dvignili veliko prahu zaradi tako imenovanih tajkunov, mnogo manj je reakcij na balkanske tajkune. Ko jih začnejo preganjati državni organi v njihovih matičnih državah, pridejo k nam. Serijsko se kupujejo najboljša podjetja, hotele in zavarovalnice v Sloveniji. Nesprejemljivo bi bilo, če nadzorne agencije podlegajo interesu zasebnih lobijev in kapitala.
Poglejmo recimo, kako delujejo primerljive inštitucije v tujini. Kot na primer ameriški SEC (Securities Exchange Commission), v zibelki razvitih kapitalskih trgov, v ZDA. Ukrepajo odločno in predvsem v realnem času. Spomnimo se primera bivšega direktorja ameriške borze Bernija Madoffa, ki je ogoljufal na tisoče investitorjev. V šestih mesecih od aretacije, so ga obsodili na 150 let zapora in odvzem vsega premoženja.
Zaradi tega je zaupanje ljudi v državne inštitucije nizko. Ker si odgovorni posamezniki zaupanja ljudi ne pridobijo s svojim delom in ravnanjem. To moramo pri nas spremeniti.
Zato Vladi Republike Slovenije zastavljam naslednja vprašanja:
1. Vprašanja glede delovanja Agencije za zavarovalni nadzor (AZN):
1.1. Kako je lahko AZN dal soglasje hrvaškemu Adrisu za povečanje deleža v Savi Re na 20%, ko je v času izdaje soglasja Adris imel v lasti že 19% Save Re, zakonito dovoljenje AZN pa le za 10% lastništva? Ali so sprožili primerne postopke glede prikritega prevzema in glede tega dali ovadbe pristojnim državnim organom?
1.2. Ali je AZN preveril druge skrbniške račune, ki imajo v lasti delnice Save Re, ter Zavarovalnice Triglav in ugotovil njihovega končnega, ekonomskega lastnika?
1.3. Koliko delnic Zavarovalnice Triglav in Save Re je danes (skupaj posredno ali neposredno) že v lasti hrvaškega Adrisa?
2. Vprašanja glede delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP):
2.1. Ali je ATVP preveril, kdaj je hrvaški Adris začel kupovati delnice Zavarovalnice Triglav in Save Re?
2.2. Ali je ATVP poskrbel za primerno obveščanje malih delničarjev, da hrvaški Adris prevzema oziroma očitno kupuje vseh 100% izdanih delnic Zavarovalnice Triglav in zavarovalnice Sava Re, od vsega začetka?
2.3. Kaj konkretno so naredili, da bi preprečili škodo malim delničarjem obeh zavarovalnic?
2.4. Ali je ATVP zaslišal člane uprave Zavarovalnice Triglav in člane uprave Save Re, člane uprave in člane nadzornega sveta Modre zavarovalnice, ali obstajajo kakšni pisni ali ustni dogovori med člani uprave obeh zavarovalnic in prevzemnikom hrvaškim Adrisom? Ni namreč verjetno, da bi hrvaški Adris kupoval delnice brez tihe podpore uprav Zavarovalnice Triglav in Save Re.
Janko Veber
poslanec Socialnih demokratov
Poslanec Socialnih demokratov Janko Veber je v zvezi s poslovanjem Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na Vlado Republike Slovenije naslovil poslansko vprašanje.
Poslansko vprašanje Janka Vebra za Vlado RS:
Sanacija slovenskega bančnega sistema je izjemno draga in žal prepletena z netransparentnimi postopki, na kar sem opozarjal že ob ustanovitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). DUTB ali t.i. slabo banko je ustanovila vlada Janeza Janše, ki je za glavni razlog ustanovitve navedla razčiščevanje domnevno spornih poslov v slovenskih bankah. Minister za finance, ki je predlagal in izpeljal ustanovitev, je bil Janez Šušteršič.
Vodstvu DUTB je vlada odobrila izredno visoke plače in jim omogočila tudi 12 mesečne odpravnine v primeru razrešitve. Ob ustanovitvi je vlada dokapitalizirala DUTB s 3,6 mio EUR, ki so šli skoraj v celoti za stroške svetovalne pogodbe družbe Quartz+Co, tudi s podjetjem v lasti nekdanjega izvršnega direktorja DUTB Torbjorna Manssona v vrednosti 2,1 mio EUR. Te pogodbe sedaj preiskuje policija.
Sporen je tudi seznam za prenos terjatev na slabo banko, ki ga je sestavil takratni minister za finance Janez Šušteršič. Najel je tuje svetovalno podjetje ERC, ki je dobilo kar 2,5 mio EUR za pregled poslovanja slovenskih bank. Banke so na DUTB prenesle za 5 mrd EUR slabih terjatev in za to prejele 1,5 mrd EUR državnih obveznic. Država je ob tem v DUTB vložila še 204 mio EUR sredstev.
Tega obdobja se spominjamo po tem, da so predstavniki takratne oblasti naredili vse, da referendum proti SDH in slabi banki ne bi uspel. Z grafologom so preiskovali podpise poslancev PS in nekje »izgubili« 361 zbranih podpisov pod sindikalno zahtevo za referendum. Podpisi so se »izgubili« na poti med Državnim zborom, pod vodstvom predsednika DZ Gregorja Viranta iz Državljanske liste in Ministrstvom za notranje zadeve, pod vodstvom ministra SDS Vinka Gorenaka.
Svojo vlogo je odigralo tudi Ustavno sodišče RS, ki je preprečilo ljudski referendum o SDH in slabi banki. To so storili zaradi »zagotavljanja pogojev za razvoj gospodarskega sistema« in »uresničevanja človekovih pravic zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela«. Ob tem so v odločbi omenili, da je »Državni zbor izkazal, da je treba nujno zagotoviti takojšnjo uveljavitev zakonskih ukrepov, zaradi varstva navedenih vrednot v danih okoliščinah ekonomske krize«. Matevž Krivic je to odločitev pospremil z besedami, da se približuje konec ustavnega prava ali vsaj konec zaupanja v ustavno sodišče kot nepristranskega varuha ustave.
Naslednja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek je nepregleden projekt slabe banke in SDH pospešeno nadaljevala. Glede na pregled poslovanja vidimo, da so podjetja dokončno prevzeli prodajno svetovalni lobiji. Iz teh podjetij se izčrpava milijone svetovalnih in drugih honorarjev. Vlada RS je edina, ki ima v državi zakonite vzvode za prekinitev stanja na tem področju. Toda iz poročila Ministrstva za finance glede opravljanja nadzora nad DUTB vidimo, da se zateka k izogibanju odgovornosti saj navaja, da odločitve sprejema DUTB in ne vlada ali ministrstvo.
Zato Vladi Republike Slovenije postavljam naslednja vprašanja:
– Ali Vlada RS razume, da je kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik DUTB v celoti odgovorna za vse posle in vse nepravilnosti pri poslovanju DUTB?
– Ali Vlada RS kot skupščina DUTB podpira poslovanje DUTB?
– Ali je Vlada RS mnenja, da notranji korporativni nadzor nad poslovanjem DUTB deluje primerno?
– Ali bo Vlada RS zagotovila zunanji nadzor državnih inštitucij nad zaprtim načinom prodaj terjatev, preprečila prodaje terjatev »pod mizo« na način, da se onemogoča javen prodajni postopek in konkurenca kupcev pri nakupu posamezne terjatve in s tem maksimiranje kupnine za državo?
– Ali je Vlada RS seznanjena s primeri konfliktov interesa, o katerih so poročali mediji, pri članih organov DUTB in posameznimi svetovalci, ki delujejo za DUTB, če da s katerimi?
– Koliko denarja so prejeli člani vseh organov DUTB od svoje ustanovitve do danes, poimensko?
– Katere terjatve in katero drugo premoženje je do sedaj prodala DUTB od njene ustanovitve do danes?
– Glede na zgornje vprašanje; za vsako posamezno prodajo terjatev in drugega premoženja navedite ločeno: knjižno vrednost premoženja, vrednost premoženja ob prenosu na DUTB, prodajno vrednost terjatve iz pogodbe, vse pogodbene plačilne pogoje, kakšen je bil uporabljen način prodaje, na kakšen način je bila zagotovljena konkurenca kupcev pri posameznem prodajnem poslu, kateri potencialni ponudniki so pred sklenitvijo pogodbe opravljali skrbni pregled terjatev in kreditojemalca, kdo je kupec terjatve (tudi podatek kdo je lastnik ali t.i. »beneficial owner« ali končni lastnik, fizična oseba) in imena vseh kontaktnih oseb ki so se pogajale v imenu kupca, kdo ali katera banka je financirala nakup terjatve za kupca, kdo je bil svetovalec na strani DUTB pri posameznem poslu?
– Ali Vlada RS kot skupščina DUTB in edini ter 100% lastnik, razpolaga z zgornjimi podatki o sklenjenih prodajnih poslih DUTB?
– Kdo razpolaga s podatki o vseh sklenjenih poslih DUTB?
– Ali bo Vlada RS kot skupščina DUTB, ukinila DUTB in vse terjatve prenesla nazaj na banke, kjer so nastale in s tem preprečila oškodovanje državnega premoženja s prodajo terjatev za majhen del njihove knjižne vrednosti?
Janko Veber
poslanec Socialnih demokratov
Vlada se je v sredo, 9. marca, mudila na obisku Podravja. Smisel tokratnega vladnega obiska v regiji je bil najti točke skupnega sodelovanja, kjer bo lahko država z občinami, podjetji, zavodi in vsemi drugimi sodelovala, da pomaga pri razvoju te regije. Člani vlade so se najprej sestali na delovnem posvetu v Mariboru, nato pa so sledili ločeni programi premierja ter ministric in ministrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je tako dopoldan obiskal Tovarno olj Gea v Slovenski Bistrici, ki zaposluje 97 ljudi ter uspešno proizvaja in trži svoje izdelke.
V popoldanskem času se je minister Židan srečal s predstavniki kmetov v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, obiskal pa še kmetijsko zadrugo Ptuj in Mlekarsko zadrugo Ptuj. Namen srečanj je bil seznanitev z aktualnimi zadevami v regiji na področju kmetijstva. Minister Židan si je ogledal živinorejsko kmetijo Hajšek, ki ima 250 glav govedi in je zanimiva tudi zaradi novogradnje (hleva) iz lesa. Z uspešno zaključeno investicijo iz evropskih sredstev se je kmetija popolnoma usmerila v proizvodnjo mleka. Na območju Haloz je minister Židan obiskal vinogradniško kmetijo Franca Vaupotiča, kjer si je lahko ogledal izjemno zahteven teren za kmetovanje. Na kmetiji se je sestal tudi z lokalnim delom delovne skupine za Haloze, ki je uspela pripraviti nujne ukrepe za življenje na tem območju Slovenije.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v okviru obiska v Podravju obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, nato pa z županom Mestne občine Maribor Andrejem Fištravcem podpisala menjalno pogodbo. V nadaljevanju je s sodelavci obiskala Vojašnico Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici in se srečala z županom Ivanom Žagarjem. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru je obrambna ministrica na Ptuju sodelovala na posvetu s predstavniki lokalne politike in nevladnih organizacij ter gospodarstveniki.
Ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek, ki za občino vodi zemljiško-knjižne postopke, so podpisali menjalno pogodbo, s katero je ministrstvo mariborski občini v last in posest predalo del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, občina pa ministrstvu zemljišče ob Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enota Pekre. Kot je po podpisu pogodbe pojasnila ministrica Katič, je zemljišče, ki ga je dobilo ministrstvo, znotraj kompleksa Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS – enota Pekre, s čimer bo center nadgradil sedanje oblike usposabljanja enot za zaščito in reševanje. Preostali del zemljišča v okviru kompleksa, ki je v zasebni lasti, bo ministrstvo kupilo letos. Zemljišče, ki ga je pridobila mariborska občina, je del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, ki je za Slovensko vojsko neperspektivno. Mariborska občina po besedah župana Fištravca na njem načrtuje gradnjo cestne infrastrukture za južno obvoznico. Ministrica in župan sta se dogovorila tudi o lastninsko-pravni ureditvi dela zemljišča v okviru Vojašnice generala Maistra.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom in direktorjem Direktorata za logistiko Željkom Kraljem, obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, kjer od leta 2005 deluje Regijski center za obveščanje, od leta 2006 pa je v sistem integrirana tudi dispečerska služba nujne medicinske pomoči. Tako je zagotovljena večja učinkovitost, kar je za center, ki deluje na območju 22 občin, zelo pomembno. Lani je deset operaterjev centra prejelo kar 107.000 klicev, v regiji pa je bilo opravljenih 1250 večjih intervencij. Ministrica se je seznanila tudi z opremo in stanjem reševalnih enot območja, na katerem delujejo poklicna gasilska enota Maribor, 64 prostovoljnih gasilskih društev in štiri industrijska društva ter več enot zaščite in reševanja, med njimi gorska reševalna služba, potapljaška enota, kinologi in regijska enota za neeksplodirana ubojna sredstva ter drugi.
Ministrici so predstavili organizacijo in delovanje dispečerske službe zdravstva v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je leta 2014 uvedel aktivacijo vseh reševalnih ekip na terenu prek sistema pozivnikov in aktivacijo prvih posredovalcev na oddaljenem terenu, kjer je dostopni čas enot NMP daljši, s čimer je pomembno izboljšana možnost preživetja ob srčnem zastoju. Dispečerska služba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je edina enota nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki ima sedež skupaj z vsemi drugimi službami sistema zaščite in reševanja, odlični rezultati pa govorijo v prid taki organizaciji dela.
V okviru obiska v Slovenski Bistrici se je ministrica Andreja Katič srečala z županom Ivanom Žagarjem, v tamkajšnji Vojašnici Vincenca Repnika pa je poveljnik 670. Logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec ministrici in njeni ekipi predstavil delovanje in sredstva enote, ki je lani z oskrbo enot sodelovala na vseh vajah Slovenske vojske doma in v tujini. Pripadniki enote so lani pri opravljanju nalog prevozili 2,1 milijona kilometrov in opravili skoraj 1500 avtobusnih prevozov, z intendantskimi sredstvi pa so oskrbeli skoraj 4800 oseb. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Igorjem Tičarjem in dekanom Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prof. dr. Borutom Žalikom si je ministrica ogledala laboratorije FERI.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je obiskala Varstveno delovni center Polž Maribor. Ministrica Kopač Mrak je izrazila zadovoljstvo z delovanjem zavoda, ki je za kvalitetno izvajanje socialno varstvenih storitev in za dobro sodelovanje z lokalnim okoljem prejel plaketo Občine Lenart. Z izvajanjem aktivnosti in aktivnim vključevanjem v okolje se je bistveno povečala osveščenost ljudi o potrebah in življenju oseb z motnjo v duševnem razvoju. Zavod je učna baza za dijake in študente, prav tako omogočajo vključevanje prostovoljcev v aktivnosti zavoda.
Storitev vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji za varovance sicer financira MDDSZ in je za uporabnike brezplačna. VDC POLŽ Maribor, ki deluje že 20 let, je regijski center SV Slovenije, kamor se vključujejo uporabniki iz 24 občin. Z razvojem VDC POLŽ Maribor so se pokrile potrebe družbene skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju na širšem mariborskem področju. Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo tako možnost vključevanja v storitev, ki jim daje možnost delovnega udejstvovanja, druženja in vključevanja v okolje. Ministrica za delo Kopač Mrak je nato obiskala še podjetji Intera d.o.o. in Databox.
Državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk je sodelovala na posvetu o vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim oz. dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji se tako kot v drugih državah EU soočamo z izzivi hitro starajoče se družbe, zato potrebujemo primerne ukrepe za reševanje te problematike. Eno izmed ključnih področij je podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba, v okviru katere imajo lokalna okolja izjemno pomembno vlogo. V okviru programa obiska Vlade RS v Podravju je potekal posvet o tej pomembni temi s poudarkom na vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim. Na posvetu so bili predstavljeni primeri dobre prakse na področju koordinacije skrbi za starejše, ter predstavili model vloge lokalnega koordinatorja dolgotrajne oskrbe v načrtovani sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Posebna pozornost je bila namenjena predstavitvi orodja, s pomočjo katerega bi v posameznih okoljih lahko izvajali analizo stanja ter na podlagi analize pripravili ustrezne programe in storitve, ki bi lahko zagotavljale optimalno oskrbo starejših.
Obrambna ministrica Andreja Katič si ob prvi obletnici dela v vladi kot prioritete delovanja v prihodnje zastavlja sprejem razvojno naravnanega obrambnega proračuna, torej dvig obrambnih izdatkov za 0,04 odstotka letno v letu 2017. Med prioritetami je tudi sprememba zakona o obrambi in sprejem srednjeročnega obrambnega programa za 2015-2020. Ministrica Katič je obrambni resor prevzela maja letos, zato je na ministrstvu nadaljevala nekatere projekte, ki sta jih začrtala že njena predhodnika, minister Janko Veber in v.d. ministra za obrambo mag. Dejan Židan. Ta je ministrstvo vodil krajši čas med Vebrovo razrešitvijo in imenovanjem Katičeve.
Ministrica Katič je ob pregledu dela v zadnjem letu na novinarski konferenci izpostavila sprejem pravilnika o plovnosti, ki omogoča, da helikopterji policije in Slovenske vojske (SV) še naprej sodelujejo pri nujnem reševanju. Dežurne posadke SV so samo letos posredovale 167-krat, večinoma v gorah, in prepeljale 188 poškodovanih ter obolelih. Na ministrstvu za obrambo (MORS) so s Slovenia Transplant podpisali pogodbo, ki predvideva uporabo falcona za prevoz človeških organov. Do danes so pripeljali štiri srca in protistrup po ugrizu kače.
Oblikovali so modularno zmogljivost SV za reševanje ob naravnih nesrečah. Zmogljivost zagotavlja, da je v 15 minutah na kraju nesreče sedem pripadnikov, v 24 urah pa do 740. Kot mednarodni dosežek je ministrica Katič omenila ustanovitev Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. Center bo formalno začel delovati oktobra.
Ministrica Katič je izpostavila, da so na dražbah neperspektivnih nepremičnin, zastarele opreme, vozil in drugih sredstev iztržili 7,5 milijona evrov, s čimer bodo postopno zamenjana vozila, ki za uporabnike niso več varna in imajo hkrati visoke stroške vzdrževanja. Za potrebe Slovenske vojske je ministrstvo izvedlo javna naročila za dobavo bojnih uniform, in sicer v skupni vrednosti 4,3 milijona evrov, pri čemer bodo letos dobavljene uniforme v vrednosti 2,7 milijona evrov.
Dvig obrambnega proračuna za 0,04 odstotka letno z letom 2017 bo po besedah ministrice Katič omogočal investiranje v opremljanje in usposabljanje SV, v njen razvoj in zagotavljanje ustrezne bojne pripravljenosti, meni. Če bi zagotovili postopno povečanje obrambnih izdatkov, bi lahko po načrtih ministrice po letu 2017 začeli kupovati vojaško opremo. Ministrica Katič je spomnila tudi na kadrovsko podhranjenost vojske – na današnji dan je zaposlenih 7067 pripadnikov, čeprav bi jih po načrtu moralo biti vsaj 7254. Zato so za vodenje projekta dolgoročnega zaposlovanja oblikovali posebno projektno skupino. Jeseni načrtujejo povečano promocijo zaposlovanja, obrambna ministrica Katič pa meni, da bi lahko letos skupaj zaposlili vsaj 250 novih pripadnikov SV.
Pri delovanju uprave za zaščito in reševanje obrambna ministrica Andreja Katič izpostavlja delovne posvete poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana z župani. Po vseh 13 predvidenih posvetih po celotni državi bo Šestan oblikoval predloge za večjo učinkovitost delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči. Sama sicer županom, predvsem tistim v manjših občinah, predlaga oblikovanje skupnih izpostav zaščite in reševanja, saj nesreče ne gledajo na občinske meje. Strokovnjaki iz uprave za zaščito in reševanje so izdelali posebno aplikacijo za pametne telefone, namenjeno predvsem seznanitvi z napotki o ravnanju ob nesrečah. Do konca leta je predvidena tudi testna uvedba samodejnega klica v sili iz vozila udeleženega v prometni nesreči (tako imenovani e-klic).
Ministrica Katič se je na novinarski konferenci dotaknila tudi begunske krize in poudarila, da Slovenija vojakov na državne meje ne bo pošiljala. “Ni predvideno, da bo vojska šla na meje, bo zgolj logistična podpora, urejanje zadev na meji je v pristojnosti policije in ministrstva za notranje zadeve, če bi želeli vključitev vojske, je potreben sklep vlade,” je ob tem povedala ministrica Katič in dodala še, da se bo vojska k reševanju begunske krize vključila, ko bo število prosilcev za azil preseglo številko 500. V tem primeru bi te lahko nastanili v center Slovenske vojske v Logatcu. Že zdaj pa pripravljajo opremo, urejajo lokacije, prav tako bodo pomagali pri humanitarnem delu.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je ob prvi obletnici dela v vladi poudarila, da se tudi na področju trga dela v zadnjem letu razmere izboljšujejo. Podatki kažejo, da se je število delovno aktivnih oseb v zadnjem letu (od junija 2014 do junija 2105) povečalo za skoraj 5.000 oziroma za 0,6 %. Razveseljivo je, da zaposlenost raste v vseh gospodarskih panogah, v katerih je zaposlenih največ delavcev.
Število brezposelnih se je v enem letu znižalo za 6.849 oseb, na število 107.935 v avgustu 2015, kar pomeni 6 % znižanje na letni ravni. V primerjavi z letom poprej se je na trgu dela najbolj izboljšal položaj mladih. Število brezposelnih, starih od 15 – 29 let, se je od avgusta 2014 in avgusta 2015 znižalo za 3.477 oseb ali kar za 12,7 %, torej še enkrat bolj kot število vseh brezposelnih. Shema “Jamstvo za mlade” v letu in pol, kolikor se izvaja, daje ugodne rezultate – hitrejša in kakovostnejša je obravnava mladih brezposelnih na zavodu, veliko število mladih je vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, okrepljene so napotitve mladih na prosta delovna mesta.
“Seveda je število mladih, ki so še vedno v evidenci zavoda, še vedno previsoko in zahteva nadaljnje izvajanje jamstva za mlade,” je poudarila ministrica Anja Kopač Mrak iz vrst SD, zato ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) z mladimi že usklajuje načrt izvajanja jamstva za obdobje 2016 – 2020. Med ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti in perkarnega dela med mladimi je ministrica izpostavila spremembe študentskega dela. Minimalna urna postavka je bila uvedena v višini 4, 5 evra, študentsko delo je po novem vključeno v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje.
Velik izziv na trgu dela predstavljajo dolgotrajno brezposelni, katerih delež se med brezposelnimi vztrajno povečuje. Zato bodo programi aktive politike zaposlovanja (APZ), za katere bo Slovenija začela v jeseni črpati sredstva ESS za obdobje 2014 – 2020, namenjeni predvsem tem in drugim najbolj ranljivim skupinam na trgu dela, poleg dolgotrajno brezposelnih, še brezposelni brez izobrazbe in starejšim.
PAKET POMOČI SOCIALNO NAJŠIBKEJŠIM
“Ker so gospodarski kazalci ugodnejši, nižja je brezposelnost, smo želeli da bi to občutili tudi socialno najranljivejši in zato na ministrstvu pripravili paket pomoči, ki zajema odpis dolga, reševanje problematike deložiranih družin, reševanje težav z bančnimi računi,” je poudarila ministrica Kopač Mrak. Težave z bančnimi računi so delno rešili s sprejetjem tako imenovane socialne novele zakona o izvršbi. Prav tako pa so na javni razpis že prejeli tri ponudbe za socialno kartico, na katero bodo lahko prejemniki socialnih transferjev dobivali denar, ki bo za druge nedotakljiv. Odpis dolga poteka od avgusta. Trenutno je k odpisu pristopilo 139 občin in podjetij, med njimi vseh 11 mestnih občin in 60 ostalih. Na ministrstvu za delo so doslej prejeli več kot 300 vlog, 210 med njimi je upravičenih.
SOCIALNI SPORAZUM
Ministrica Kopač Mrak je ob pregledu dela v minulem letu spomnila, da mineva pol leta odkar je bil sprejet socialni sporazum, prvi po obdobju 2007 – 2009. Gre za ključni dokument socialnega dialoga. “Vlada in socialni partnerji smo se poenotili o ključnih razvojnih vprašanjih in ciljih naše družbe,” je poudarila ministrica. Naše vodilo je napredek in dvig kakovosti življenja za vse državljane in državljanke. “Zavezali smo se, da bomo sprejemali ekonomsko smiselne in finančno vzdržne ukrepe, ki bodo omogočili nove zaposlitve in dodano vrednost za podjetja in zavzeli smo se za državo, ki bo znala stopiti na prste korupciji in kriminalu, ljudem v gospodarstvu pa zagotoviti stabilno in pravično okolje,” je poudarila ministrica Kopač Mrak. V dokumentu, je vizija Slovenije, ki je optimistična, pravična, solidarna, gospodarsko močna in enotna država.
ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE
Letos so prvič na voljo štipendije za deficitarne poklice. Na voljo je 1,2 mio evrov, 1000 štipendij v višini 100 evrov na mesec. S temi štipendijami želijo na MDDSZ zagotoviti kader po katerem povprašujejo delodajalci ter promovirati poklicno in strokovno izobraževanje.
IZENAČEVANJE MOŽNOSTI ZA INVALIDE
V tem obdobju so na MDDSZ naredili tudi velik korak k izenačevanju možnosti invalidov. Prvič doslej v Sloveniji so tako tehnični pripomočki, ki so za vsakdanje življenje zelo pomembni, sofinancirani s strani države. Gre za pripomočke, kot so npr. elektronska varuška, svetlobni hišni zvonec z alarmom, videofon, indukcijska zanka, vibracijska ali govoreča zapestna ura, telefonski aparat z ojačevalnikom, govoreči kalkulator, govoreči diktafon, govoreča osebna tehtnica, različni programski vmesniki za računalnike, tablični in prenosni računalniki ter drugo. Gibalno ovirani invalidi lahko uveljavljajo sofinanciranje 42-ih različnih prilagoditev vozila. Do uveljavitve pravilnika so si invalidi morali te pripomočke, če so jih želeli imeti, plačati sami.
Ministrstvo je v tem letu pripravilo tudi spremembe zakonodaje s področja zaposlovanje tujcev, s katerimi smo poenostavili pridobivanje delovnega dovoljenja in uvedli sistem “Vse na enem mestu”. Med posebnimi dosežki je ministrica Kopač Mrak izpostavila tudi ratifikacijo Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami.
KLJUČNE PRIORITETE DO KONCA LETA
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je na novinarski konferenci predstavila tudi ključne prioritete ministrstva do konca leta. Med njimi je izpostavila ureditev problematike dvojnega statusa upokojencev. “Na začetku mandata smo s spremembami Zakona o matični evidenci uredili perečo aktualno problematiko glede opravljanja samostojne dejavnosti in hkratnega prejemanja pokojnin, podaljšali smo rok za opravljanje dejavnosti ter uredili oprostitev vračila pokojnin in plačila prispevkov nekaterim upravičencem, ki so že prejeli odločbe ZPIZ-a o vračilu pokojnin,” je poudarila ministrica Kopač Mrak. Ena od prioritet do konca leta je zato sistemska rešitev tega vprašanja.
UREDITEV POKLICNEGA ZAVAROVANJA
“S spremembami poklicnega zavarovanja želimo nadgraditi sistem poklicnega zavarovanja, kot je bil uveljavljen z reformo ZPIZ-2 iz leta 2012,” je nadaljevala ministrica. Najpomembnejše spremembe se bodo nanašajo na ureditev delovanja komisij, ki bodo odgovorne za presojo ali na posameznem delovnem mestu še vedno obstajajo pogoji za obvezno vključitev v poklicno zavarovanje, s čimer bo prišlo tudi do prenove trenutnega seznama delovnih mest, na katerih je takšna vključitev obvezna. Spremembe se nanašajo tudi na vzpostavitev učinkovitejšega nadzora nad delovanjem sistema in vpeljavo učinkovitih sankcij v primeru ugotovljenih kršitev.
PRIPRAVA BELE KNJIGE
V letu 2015 je predvidena tudi priprava posebnih strokovnih izhodišč za reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja po letu 2020 (t.i. Bela knjiga o pokojninah), katerih namen bo predstaviti nabor možnih rešitev, ki bodo zagotovile javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in dostojne pokojnine tudi po izteku prehodnega obdobja iz ZPIZ-2. Imenovana je bila posebna strokovna delovna skupina, katere temeljna naloga je, da do 31.12. 2015 pripravi navedeni dokument. Ta dokument bo predstavljal podlago za nadaljnjo razpravo s socialnimi partnerji.
