Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije

Prispevki

Minister Židan zadovoljen, da je DZ po konstruktivni razpravi sprejel zakon o državnem gozdarskem podjetju

2. februarja 2016/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Državni zbor je v torek, 2. februarja, s 47 glasovi za in 23 proti sprejel Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, s katerim bodo ukinili koncesije in ustanovili novo podjetje za rabo ter izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Gre za enega pomembnejših zakonov kmetijskega ministrstva, ki ga vodi minister mag. Dejan Židan, zakon pa bo prispeval k boljšemu gospodarjenju z gozdovi in oživitvi gozdno-lesne verige. Država ima v lasti približno petino vseh gozdov v Sloveniji, gospodarjenje z njimi pa trenutno temelji na koncesijah iz leta 1996. Te so podelili brez javnega razpisa za obdobje 20 let, večina pa se jih izteče konec letošnjega junija. V skladu z zakonom bodo namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovili družbo Slovenski državni gozdovi, ki bo v izključni lasti države.

Njena glavna dejavnost bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Vlada želi z zakonom med drugim prispevati k čim večjemu donosu, vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, oblikovanju zelenih delovnih mest, dolgoročnemu povečevanju površine državnih gozdov, pa tudi k večji transparentnosti poslovanja pri oddaji del v gozdu in prodaji lesa. Zakon predvideva, da bo imel nadzorni svet podjetja osem članov, od tega bo imela štiri država, tri delavci, enega pa opozicija. Predvidena ureditev nadzornega sveta bo ponudila dovolj veliko participacijo delavcev v družbi, vodja poslancev SD Matjaž Han pa je dodal, da bo glavni lastnik podjetja država, ki mora imeti glavno besedo.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko družba najemala posojila s poroštvom države, vendar bo moral soglasje zanje dati DZ. Številni strokovnjaki in predstavniki pohištvene industrije so predlagane spremembe podprli. Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete je na javni obravnavi predloga zakona denimo dejal, da bo lahko država prek novega podjetja oskrbovala domači trg s hlodovino in poskrbela za vnovičen zagon lesnopredelovalne industrije, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pa je ocenil, da vsebuje zakon vsa potrebna določila za primerno upravljanje z gozdovi. Ob tem je sicer opozoril na kratko časovnico za ustanovitev podjetja. Kot pravi, “gozd 1. julija pričakuje ogretega atleta v startnem bloku, ne pa takšnega, ki bo takrat v športni trgovini iskal športne copate”. Minister za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano mag. Dejan Židan je glede tega pred kratkim dejal, da bo moral nekatera opravila do zagona podjetja po potrebi opraviti sklad kmetijskih zemljišč.

Zakon za upravljanje z državnimi gozdovi skozi drugo branje v DZ

28. januarja 2016/in Novice, Poslanska skupina, Vlada /by Denis Sarkić

Državni zbor je s sprejemom nekaj dopolnil v drugi obravnavi podprl predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. O sprejemu zakona bo glasoval še na januarski seji, in sicer v torek, 2. februarja 2016. Zdaj gospodarjenje z gozdovi v lasti države – gre za približno petino vseh gozdov v Sloveniji – temelji na koncesijah iz leta 1996, ki so bile podeljene brez javnega razpisa za obdobje 20 let. Večini koncesionarjev se koncesije iztečejo konec letošnjega junija, zato se s sprejemom zakona že nekoliko mudi.

Vlada je tako pripravila predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, ki določa, da se namesto podeljevanja koncesij za gospodarjenje z državnimi gozdovi ustanovi družba Slovenski državni gozdovi v izključni lasti države. Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo razpolaganje z državnimi gozdovi in njihovo upravljanje ter pridobivanje gozdov. Poleg tega bo lahko opravljala še druge dejavnosti s tega področja, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je zagotovil, da država z novim podjetjem ne bo konkurirala slovenskim žagam in gozdno lesni verigi, ki že obstaja. “To ni smisel tega zakona,” je poudaril minister iz vrst SD.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim vložkom ter stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih je matični odbor za kmetijstvo določil, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. V opoziciji so državnim jamstvom nasprotovali – tudi zato, ker bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč – a so ostala zapisana v predlogu zakona. Nadzorni svet Slovenskih državnih gozdov bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala vsakokratna opozicija v DZ. Predstavnik opozicije med nadzorniki daje po besedah poslanca SD Janka Vebra jasno vedeti, da ne gre za projekt ene stranke ali samo enega ministra. Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Ta bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti.

Židan: Z novim sistemom upravljanja z državnimi gozdovi bomo pomagali domači lesno-predelovalni industriji

14. januarja 2016/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, s katerim se bo ukinilo koncesije ter ustanovilo novo podjetje “Slovenski državni gozdovi” za rabo in izkoriščanje lesa iz državnih gozdov. Za kmetijskega ministra Dejana Židana je pomembno, da je koalicija zakon na odboru podprla, nad njim pa bo bdela vlada. Da upravljavske pravice novega podjetja uresničuje vlada, je zapisano v predlogu zakona, ki ga je DZ prejel v obravnavo oktobra lani.

Država bo novo podjetje ustanovila s kapitalskim in stvarnim vložkom v obliki podjetja Snežnik. Za izvajanje svojih nalog bo lahko najemalo posojila s poroštvom države, glede katerih so na predlog SD na odboru določili, da jih bo lahko deležno le ob soglasju DZ. Nadzorni svet novega podjetja bo imel osem članov, od katerih bodo trije zastopali interese delavcev, enega pa bo predlagala opozicija. S predstavnikom opozicije v nadzornem svetu se je strinjal tudi kmetijski minister Dejan Židan. “To pomeni najbolj trdo obliko nadzora,” je dejal resorni minister iz vrst SD. “Tudi naša država na tem področju potrebuje moderen zakon, kot ga že imajo nekatere države EU, Slovenija pa mora z državnimi gozdovi začeti upravljati na učinkovit in transparenten način,” je dodal Židan.

Poleg nadzornega sveta bo imelo podjetje Slovenski državni gozdovi tudi strokovni svet. Tega so člani odbora zapisali v zakonsko besedilo, potem ko jim je tako svetoval minister Židan. Strokovni svet bo imel deset članov, njegova naloga pa bo svetovati direktorju pri pomembnejših odločitvah v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z gozdovi v državni lasti. Odbor je kar precej časa posvetil tudi razpravi o tem, kje naj bo sedež novega podjetja. Takšne določbe sicer sodijo v statut podjetja, a kljub temu, da so nekateri poslanci menili, da jih je treba urediti že z zakonom, tega določila v zakonu še niso sprejeli.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan tudi zato, ker je v koalicijski pogodbi jasno zapisan pomen gozdno-lesne verige, v nadaljevanju sprejemanja zakona v DZ pričakuje predvsem skupno delovanje koalicije v korist novemu sistemu upravljanja z državnimi gozdovi. “Verjamem, da bomo z novim sistemom upravljanja z državnimi gozdovi naredili korak naprej in pomagali domači lesno-predelovalni industriji,” je izpostavil minister Židan v izjavi za medije po seji odbora DZ. Po njegovih besedah je pomembno, da so na odboru odpravili pomislek SMC, ki se je nanašal na mnenje zakonodajno-pravne službe v zvezi s členom, ki določa upravljanje podjetja. Za kmetijskega ministra Dejana Židana je pomembno, da bo nad podjetjem bdela vlada.

“Današnja obrazložitev, zakaj je država preko vlade skupščina podjetja, je namreč zadovoljila zakonodajno-pravno službo DZ,” je v izjavi novinarjem poudaril Židan. Preko vlade se po njegovih besedah lažje zasledujejo tudi drugi interesi, denimo kmetijski in okoljski, ne le ekonomski učinek, kar bi se lahko zgodilo, če bi s podjetjem Slovenski državni gozdovi upravljal SDH. Podobno je na seji odbora DZ opozoril tudi poslanec SD Janko Veber, ki je pojasnil, da življenjski cikel gozda traja 60 do 70 let in če bi prevladali kapitalski interesi, bi bilo lahko gospodarjenje z njim podrejeno kratkoročnim interesom.

Kot je dejal minister Židan v zaključku izjave za medije, se sam ne počuti zmagovalec, pač pa precej utrujen, saj je bilo pri zakonu veliko usklajevanj, precej dela pa jih še čaka v nadaljevanju. A kot zagotavlja minister Židan, bodo naredili vse za to, da dokažejo, da gre za državno podjetje, ki ni v lasti ene stranke ali vlade, ampak bo ključni cilj podjetja to, da bo bolje upravljal z državnimi gozdovi, kot to npr. že počnejo v Avstriji in na Bavarskem, in bo od tega imela korist tudi domača lesno-predelovalna industrija. Minister Židan je še poudaril, da so pri zakonu izglasovali tudi merila delovanja, v nadzornem svetu pa bodo morali biti strokovnjaki. Ker jih bo imenovala vlada, po njegovem mnenju ne bo bežanja pred odgovornostjo.

Več informacij o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in podporo le-temu si lahko preberete na povezavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://skrci.me/kARf8

Minister Židan: Velika podpora zakonu o upravljanju z državnimi gozdovih na javni predstavitvi v DZ

7. decembra 2015/in Novice, Vlada /by Denis Sarkić

V Državnem zboru je potekala javna predstavitev mnenj o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, kjer so številni deležniki izrazili podporo zakonu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom mag. Dejana Židana ter podali nekatere predloge za njegovo izboljšanje. Minister Židan je ob koncu razprave, ki jo je sklical matični odbor v DZ dejal, da bodo v največji možni meri upoštevali vse dobre predloge in skupaj s koalicijo predlog zakona še izboljšali.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je uvodoma povzel razloge za ustanavljanje podjetja za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ključne cilje zakona, pričakovane pozitivne učinke in predvsem izpostavil argumente in razloge o 20 milijonov evrov vložka v podjetje, kar je do sedaj v javnosti povzročalo številna vprašanja. “Če želimo, da bo družba s 1. 7. 2015 prevzela aktivno vlogo pri dobavah lesa ter da se dosedanje prodajne poti do lesne industrije ohranijo, potrebujemo zadostno višino sredstev namenjenih obratnemu kapitalu,” je povedal minister iz vrst SD in dodal, da se bodo sredstva namenila tudi potrebnim naložbam v skladiščne in servisne prostore, nakupe strojev in opreme za sečnjo, spravilo in prevoz ter izvajanju učinkovitejšega gospodarjenja. Tovrstna infrastruktura ima po njegovem mnenju velik pomen tudi pri večjih ujmah in katastrofah, kot smo jo v primeru žledoloma že doživeli.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je povedal, da bodo podjetja v lesni in pohištveni panogi z ustanovitvijo državnega gozdarskega podjetja dobila zanesljivega partnerja, ki bo njim in celotni gozdno-lesni verigi zagotavljala varno in dolgoročno oskrbo z lesom. Podal je tudi lastno izkušnjo iz ZDA, kjer so investitorji pripravljeni vložiti denar v zagon lesno-predelovalnih podjetij v Sloveniji s pogojem, da bodo zagotovljene zadostne količine lesa. Prav to, bo po njegovih besedah omogočilo novoustanovljeno podjetje za gospodarjenje z državnimi gozdovi.

Predsednik Sveta za gozdno lesno verigo prof. dr. Franc Pohleven je izrazil podporo predlogu zakona, saj meni, da bo s tem lesnopredelovalna industrija doživela nov zagon. Dodal je še, da je zmotno misliti, da bodo gozdovi zmanjšali CO2 v našem ozračju. Iz lesa je potrebno narediti končne produkte, samo to bo po njegovih besedah prispevalo k zmanjšanju ogljikovega dioksida v ozračju. Novo podjetje bo zagotovilo zadostno količino slovenske hlodovine podjetjem, ki delajo unikatne izdelke in tistim z masovno proizvodnjo, je še dodal.

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo lovstvo in ribištvo je v letošnjem letu izdal 15 prekrškovnih postopkov zoper koncesionarje, ki niso opravili sanitarne sečnje po žledolomu in so zaradi tega podlubniki naredili ogromno škode v državnih gozdovih. Glavna republiška inšpektorica za kmetijstvo in gozdarstvo mag. Saša Dragar je ob tem dodala, da se mora nujno zagotovi sanitarna sečnja in druga nujna dela v državnih gozdovih.

Številni podjetniki, med njima Bogdan Božac iz Marles hiš in Gorazd Ulbl iz podjetja Lesna vrata, podpirajo predlog zakonika, vendar imajo še nekatere pomisleke in predloge, ki bi jih bilo potrebno upoštevati, da bo zakon resnično prispeval k oživitvi pohištvene industrije. Nekatere pomisleke in pobude imajo tudi nekateri predstavniki koncesionarjev in sindikatov, slednji, predvsem v povezavi z zaposlitvami delavcev, ki so trenutno zaposleni pri koncesionarjih. »Računsko sodišče RS predlogu zakona ne nasprotuje in v njem vidi tudi prednosti«, je povedal Samo Jereb, namestnik predsednika računskega sodišča. Tudi on je naštel nekaj predlogov, pomislekov in določena tveganja.

Minister Dejan Židan se je na koncu razprave zahvalil vsem za konstruktivno razpravo in odgovoril na nekatere pomisleke razpravljavcev. Izpostavil je tudi, da je ministrstvo samo pozvalo Računsko sodišče, da poda mnenje o predlogu Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije in bo njihove pripombe, tako kot predloge in pomisleke ostalih razpravljavcev, upoštevali v največji meri.