Na povabilo Združenja turističnih kmetij Slovenije se je 18. tradicionalnega srečanja, ki je letos potekalo v gostišču Avsenik v Begunjah na Gorenjskem, udeležil tudi kmetijski minister in predsednik SD mag. Dejan Židan. Na srečanju je prisluhnil stanju v tem pomembnem kmetijsko – turističnem sektorju, pobudam in problemom, s katerimi se srečujejo te kmetije. V svojem nagovoru je opozoril na javno razpravo glede spremembe o Zakonu o katastrskem dohodku, v katero vabi, da se vključijo in sodelujejo pri predpisu, ki bo lahko vplival tudi na njihovo delovanje.

Minister Židan je izpostavil tudi aktualne davčne blaganje, kjer je dejal, da argument, da davčne blagajne ne sme imeti kmet, ni pravilen. Po njegovem je treba razmišljati o argumentu, da “če je neka dejavnost zadosti majhna, potem je ne obremenjevati z davčnimi blagajnami, ker se bodo posledično ljudje ustrašili in dejavnost tudi opustili.” Ob tem je Židan še dodal, da naj se uredi to področje na način, da davčne blagajne ne bodo veliko breme za kmetije.

Minister Židan se je dotaknil tudi aktualnega vprašanja, kaj dejansko je slovenska hrana? “Proizvod, ki je narejen, sestavljen v Sloveniji je slovenski; vendar pa ni povezave s tem, da je surovina tudi slovenska,”  je ponazoril minister pristojen tudi za prehrano. Ob tem je dodal, da je to za področje hrane premalo, da je samo narejeno v Slovenij, pomembno je tudi to, da je iz domače surovine. “EU predpisov se ne sme kršiti, vendar bo Slovenija našla rešitev,” je še poudaril minister Židan.

Zato je izpostavil, da bo Slovenija v letošnjem letu začela vpeljevati shemo »Izbrana kakovost«, ki bo znak, ki bo potrošniku jasno pokazal, to, da ni samo proizvedeno v Sloveniji, ampak bo tudi iz slovenske surovine, potrošniku bo garancija, kar bo nadzorovala tudi inšpekcija. “To je korak, ki v tujini omogoča, da pride do razlike v ceni, v prid lokalnemu kmetu in industriji,” je še dejal minister in zaključil, da je potrošniku v interesu, da išče domači  proizvod.
 
Združenje turističnih kmetij Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1997, vanj pa je včlanjenih okoli 400 turističnih kmetij. Glavne aktivnosti združenja so skrb za skupno promocijo, razvoj ponudbe, informiranje in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah in zastopanje interesov članov na gospodarskem in pravnem področju. Združenje si prizadeva za povečanje zasedenosti zmogljivosti s čimer se omogoča višje prihodke kmetij iz turistične dejavnosti, nova delovna mesta na kmetijah ter ohranjanje poseljenosti podeželja.Združenje turističnih kmetij Slovenije je aktivno tudi na mednarodnem nivoju, med drugim je od leta 2004 član evropskega združenja za turizem na podeželju EuroGites.
 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa preko javnih razpisov s tem v zvezi podpira delovanje nepridobitnih združenj, ki povezujejo društva podeželske mladine, podeželskih žensk, sindikat kmetov in lastnike gozdov, delovanje priznanih rejskih organizacij, delovanje ostalih društev na območju širše Slovenije in ki se ne ukvarjajo s predelavo in trženjem, informiranje in usposabljanje na področju predelave in s kmetijstvom povezanim delovanjem na podeželju. V Sloveniji imamo sicer okoli 900 registriranih turističnih kmetij, ki delujejo kot: izletniške kmetije, vinotoči, osmice in turistične kmetije z nastanitvijo.