Biden pokazal alternativo. Enotnost je pot do zmage.

Izvolitev in inavguracija tandema, ki bo naslednja štiri leta vodil (za zdaj še) najmočnejšo državo sveta, je vse prej kot notranjepolitični dogodek. Menjava vodstva globalne supersile, tradicionalne zaveznice demokratične Evrope in samooklicanega svetilnika demokracije in svobode lahko močno zamaje dosedanja politična in gospodarska razmerja, spremeni svetovne trende in na bistven način poseže tudi v življenja vsakega od nas. Kako hitre in daljnosežne so lahko spremembe, ki jih svetu prinese menjava na vrhu ZDA, je z brutalno učinkovitostjo dokazal Donald Trump, čigar mandat je na široko odprl vrata lažnim novicam, populizmu, avtokraciji in do temeljev pretresel globalno ureditev in odnose, ki smo jih poznali do sedaj.

Z enako silo, kot je Trumpova administracija oživljala nacionalizem, trgovinske vojne, sebičnost v mednarodnih odnosih in poglabljanje delitev  med ljudmi, se je na drugi strani krepil odpor do rasizma, seksizma, šovinizma, unilateralizma in vsega, kar je s svojimi politikami in obnašanjem nekdanji ameriški predsednik predstavljal. Upanje in pričakovanje, ki ga na današnji 20. januar prinašata in vzbujata Joe Biden in Kamala Harris, je tako izjemno. Glede na izzive in realnost pa bržkone tudi mnogo bolj usodno kot v času, ko je vodenje ZDA prevzel Barack Obama, ki je pred več kot desetletjem poosebljal globalno upanje, da je svet lahko drugačen. 20. januar je tako mnogo več kot le simbolična umestitev novega predsednika ZDA in prve temnopolte podpredsednice. Je trenutek, ko se tudi v resničnosti karte upravljanja prihodnosti delijo ponovno. Zato je naloga partnerjev, progresivne internacionale, Evropske unije, Slovenije in socialne demokracije, da tega trenutka ne opazuje le z varne razdalje, ampak da dejavno prispeva k potencialu in moči sprememb, ki jih inavguracija predsednika ZDA prinaša.

Čeprav globoko sredi reševanja epidemije Covid-19, se moramo kot globalna skupnost zazreti k najpomembnejšim izzivom in prevzeti vajeti vodenja in upravljanja za spopadanje z njimi. Med najpomembnejšimi je zagotovo pospešitev in okrepitev boja proti podnebnim spremembam in globalnemu segrevanju. Napoved vrnitve ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu in aktivacija socialno pravičnega zelenega dogovora v Evropi sta dobra popotnica za uspeh, vendar zgolj to ne bo dovolj. In prav tu je priložnost globalne levice in evropske socialne demokracije, da v želji po transformaciji družbe in uveljavitvi pravičnega svetovnega reda naredi velik korak naprej k zeleni agendi in velik korak nazaj h koreninam, ki so v boju za pravice dela, emancipacijo in enakost. Boj proti podnebnim spremembam bo namreč uspešen le, če bo hkrati zagotovil pravičen dostop do priložnosti, trajnostno in (mednarodno) solidarno upravljanje naravnih virov in če bo omogočil novo kakovost življenja.

Dejstvo, da novi predsednik ZDA kot eno prednostnih nalog svojega mandata napoveduje vrnitev načela “pravično plačilo za pošteno delo”, je dobra osnova za ambicioznost pri nalogi, ki jo imamo socialisti in demokrati Evropske unije pri uveljavljanju temeljnega dohodka, tako imenovane evropske minimalne plače. Kot smo to napovedali Socialni demokrati v Sloveniji – zlatega pravila družbene solidarnosti. Pred nami je velika naloga in priložnost, da obrat k zelenim politikam in vrnitev k družbeni solidarnosti in delu prelijemo iz strateških dokumentov in programov v realnost in življenje. Nič od tega pa se ne bo zgodilo brez enotnosti na politični levici.

Izvolitev Bidna za predsednika ZDA je namreč pokazala, da je novodobna populistična in avtoritarna gibanja mogoče premagati, vendar samo in zgolj z izjemno in iskreno enotnostjo. Dežnik povezovanja naprednih sil, ki so ga v ZDA uspešno vzpostavili demokrati, želimo, znamo in zmoremo v Evropi in Sloveniji oblikovati Socialni demokrati. Naše zavezništvo s civilno družbo in prizadevanje za koalicijsko povezovanje političnih strank naprednih idej zato vse bolj postaja motor našega delovanja. Če so devedeseta leta prinesla globoke razdore med socialno demokracijo in sindikalnimi gibanji, moramo ta danes obnoviti in oblikovati skupno zavezništvo v boju za prihodnost. Če se v zadnjem desetletju zdi, da se liberalne stranke pogosto raje povezujejo s konservativno desnico kot z napredno levico, se moramo ponovno povezati in ohraniti temelje vladavine prava in demokracije, ne le v Sloveniji, ne le v Evropski uniji, ampak po vsem svetu. In to je velika odgovornost  našega časa. Njena prva znanilca pa sta Joe Biden in Kamala Harris.

Najpomembnejše sporočilo današnje inavguracije je sporočilo o pomiritvi globoke družbene razklanosti. To simbolizirajo generacijski prepad, v nebo vpijoče neenakosti, politične delitve in stoletna tabuizacija destruktivnih družbenih vzorcev, ki segajo od sistemskega rasizma do tradicionalno sprejetega nasilja v družini. Če želimo boljšo prihodnost, si moramo nastaviti ogledalo, brez olepševanj in ideoloških očal. Soočenje z realnostjo življenja svetovnega in slovenskega prebivalstva je pogoj za osebno in družbeno okrevanje. Slednje je tudi prednostna naloga politike, ki se mora osvoboditi korupcije, klientelizma in ujetosti v ukvarjanje z lastnim egotripom in izzivi, ki s kakovostjo življenja ljudi in učinkovitostjo upravljanja države nimajo prav nič skupnega.

Dan simbolne inavguracije je tako v resnici dan odločitve. Odločitve, da prevladajo pravičnost, solidarnost, enakost in socialna varnost. Da zagotovimo dostojanstvo ljudem. Odločitev, da napredne sile družbi vrnemo humanost.

Drugače.