Svet ter družbeni podsistemi v vseh državah se zaradi posledic epidemije koronavirusa in sprejetih omejevalnih ukrepov srečuje s korenitimi spremembami. Spremenile so se potrebe na trgu dela, delovni procesi, prišlo je do zmanjšanja aktivnosti v večini dejavnosti, vsi deležniki v gospodarstvu so bili pahnjeni v izjemno negotov položaj. Nekateri delavci delajo od doma, ogromno jih je na čakanju, številna podjetja so že začela z odpuščanji. »Vse več ljudi se upravičeno sprašuje, kaj vse še nas čaka, kakšno bo naše življenje po epidemiji in ali bomo še imeli zaposlitev,« pravi Soniboj Knežak, poslanec Socialnih demokratov.
Ali bo Slovenija obrise nove realnost izkoristila kot priložnost za rast, je odvisno predvsem od ukrepov, ki jih bo vlada sprejela v prihodnjih tednih in mesecih. Napačni, socialno nepravični in restriktivni ukrepi na področju trga dela in širše, sprejeti brez socialnega dialoga in strateškega premisleka o nadaljnjem srednjeročnem pristopu v gospodarstvu, socialne in gospodarske krize ne bodo uspešno presegli, neenakosti v Sloveniji pa le še poglobili, opozarjajo Socialni demokrati v zahtevi za sklic seje.
Leto 2019 je bilo eno boljših na trgu dela, Slovenija pa je dosegla najvišjo raven zaposlenosti doslej in najnižjo stopnjo anketne brezposelnosti od leta 1993. Obdobje zdravstvene krize, ki ji sledi socialna in ekonomska kriza, pa trg dela postavlja v krč, obeti so daleč od vzpodbudnih. Medtem ko je bila aktivna politika zaposlovanja finančno in programsko usmerjena v spodbujanje zaposlovanja in usposabljanja strukturno in dolgotrajno brezposelnih, pa Slovenija danes nujno potrebujem drugačne ukrepe na trgu dela.
»Ker se kljub zaustavitvi širjenja epidemije, omejitve delovanja celih sektorjev nadaljujejo, je upadanje zaposlenosti pričakovati vsaj še maja. Če se bo to nadaljevalo, pa bo potrebno podobno državno regulacijo kot na delovanje podjetij in drugih gospodarskih subjektov razširiti še na trg dela, kreditni sistem, kapitalski trg in morda celo na trg dobrin,« je prepričan poslanec Soniboj Knežak.
»Glede na slabe napovedi gospodarske rasti, padca zaposlenosti in hitrega povečanja števila brezposelnosti Socialni demokrati pričakujemo bistveno več sodelovanja, izmenjav mnenj in usklajevanj stališč med socialnimi partnerji in vlado,« poudarja Soniboj Knežak. Po njegovem mnenju bi si vlada za učinkovitejše obvladovanje vseh ekonomskih in socialnih tveganj, ki jih prinaša epidemija, morala prizadevati za dvig kvalitete socialnega dialoga in vzpostavitve zaupanja med socialnimi partnerji. Socialni demokrati verjamejo, da je za ohranjanje čim večjega števila zaposlenih, zagotavljanja varstva in zdravja pri delu v času epidemije, preprečevanja hitre rasti brezposelnih ter revščine med ljudmi potrebno sprejeti nov dogovor med socialnimi partnerji, ki bo opredelil dolgoročne cilje in ukrepe za reševanje ekonomskih in socialnih posledic epidemije.
Preobrat na trgu dela zaradi epidemije se že kaže v podatkih o številu brezposelnih, ki se bodo v naslednjih mesecih še poslabševali. Iz podatkov Zavoda za zaposlovanje je razvidno, da je bilo konec aprila na zavodu registriranih 88.648 brezposelnih oseb, kar je 10.793 oseb oziroma 13,9 odstotka več kot marca in 14.683 oseb oziroma 19,9 odstotka več kot aprila lani. Brezposelnost se je tako na mesečni kot na letni ravni povečala v vseh območnih službah Zavoda za zaposlovanje. Neuradni podatek zavoda o registrirani brezposelnosti na 12. maj je že 89.951 brezposelnih. Na novo se je aprila v evidenco brezposelnih prijavilo 14.419 oseb, kar na mesečni ravni predstavlja 83,7-odstotni skok, na letni ravni pa 190,6 odstotnega. Prav tako se je občutno povečalo tudi število presežnih delavcev, število stečajnikov in tistih, ki jim je prenehala pogodba za določen čas. Zavod za zaposlovanje je v prvem tednu maja prejel 35.000 vlog podjetij za 309.000 zaposlenih za povračilo nadomestil za čakanje na delo in glede na februarsko število zaposlenih, je mogoče sklepati, da je na čakanju vsaj dobra tretjina zaposlenih v Sloveniji.
Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj je po začetku epidemije močno poslabšal gospodarsko napoved in ob dvomesečnem zastoju pričakuje več kot 5-odstotni upad BDP, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) pa napoveduje 5,5-odstotni upad. Tudi Evropska komisija je v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev epidemije napovedala, da je evropsko gospodarstvo pred recesijo zgodovinskih razsežnosti. Recesija bo globoka in neenakomerna, okrevanje negotovo. Območju evra napoveduje za letos rekordni 7,7-odstotni padec BDP, v prihodnjem letu pa 6,3-odstotno rast. Okrevanje posamezne članice bo odvisno ne le od razvoja pandemije, temveč tudi od strukture gospodarstva in zmožnosti odziva s stabilizacijskimi politikami. Glede na soodvisnost gospodarstev v EU bo dinamika okrevanja v posameznih članicah vplivala na moč okrevanja drugih članic, izpostavlja komisija.
Iskalci zaposlitve trenutno nimajo možnosti, da bi našli zaposlitev ali so te zelo omejene. Večina podjetij je zaustavila izbirne postopke za zaposlitev, ker novih delavcev ne potrebujejo. Poleg tega se brezposelni, ki so že imeli dogovor o zaposlitvi v času epidemije niti niso mogli zaposliti, saj ni bilo mogoče opraviti zdravniškega pregleda, ki je eden izmed pogojev za sklenitev delovnega razmerja.
Po podatkih Statističnega urada RS so se pričakovanja glede zaposlovanja s pojavom novega koronavirusa v Sloveniji močno poslabšala. V aprilu 2020 je zmanjšanje zaposlovanja pričakovalo 45 % podjetji v predelovalni industriji, 24 % podjetji v trgovini na drobno, 39 % podjetji v storitvenih dejavnosti in 20 % podjetji v gradbeništvu. Na drugi strani pričakuje povečanje brezposelnosti kar 87 % slovenskih potrošnikov.
Podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) kažejo, da se razmere na trgu dela poslabšujejo tudi za podjetnike in samozaposlene, saj AJPES beleži bistveno višji odstotek izpisanih podjetnikov in samozaposlenih v marcu in aprilu letošnjega leta v primerjavi z letom 2019. V marcu se je iz poslovnega registra izpisalo 2091 samostojnih podjetnikov, kar na medletni ravni predstavlja 82,5 % rast, število izpisanih podjetnikov in samozaposlenih v aprilu se je v primerjavi z marcem zmanjšalo, a vendar so se izpisi kljub temu nadaljevali. V aprilu je dejavnost prenehalo opravljati 1694 samostojnih podjetnikov, kar je 19 % manj kot marca, vendar še vedno 83,1 % več kot pred letom dni. Največ izpisov iz poslovnega registra je bilo v dejavnosti podjetniškega in poslovnega svetovanja, izobraževanja, športnih dejavnosti, umetnosti, strežbe hrane in pijače ter priprava hrane.
Družba Gorenje je že napovedala, da bo do konca leta morala odpustiti okrog 1000 zaposlenih, kar bo zelo prizadelo šaleško regijo. Vlada sicer vsem, ki bodo izgubili zaposlitev, obljublja pomoč, vendar so njene obljube za zdaj samo še črka na papirju. Do danes vlada še ni predstavila nobenih konkretnih ukrepov, kako bo pomagala odpuščenim delavcem. Do danes še ni predstavila ukrepov, s katerimi bo reševala brezposelnost. Kateri bodo ukrepi aktivne politike zaposlovanja? Koliko denarja bo namenjenega za njih? Komu vse bodo ukrepi aktivne politike zaposlovanja namenjeni?
Sindikati so že predlagali skrajševanje delovnega časa po zgledu Avstrije recimo, napoveduje se tudi priprava vseevropske sheme za krajši delovni čas SURE, s katero naj bi v EU skušali ohraniti čim več delovnih mest, ki so ogrožena zaradi ukrepov v boju s koronavirusom.
Vladajoča koalicija je v dosedanjih postopkih zavrnila večino predlogov ukrepov, ki jih je predlagala opozicija, ob tem pa je povsem zaostal socialni dialog. Na to so opozorile tudi sindikalne centrale s skupnim dopisom 20. aprila, v katerem ravnanje vlade označujejo kot “daleč od vključujočega in ne v skladu s številnimi dobrimi praksami socialnega dialoga v tem kritičnem in občutljivem obdobju, ko je nujno vključevanje vseh, ki lahko prispevamo k uspešnosti in učinkovitosti, nenazadnje tudi legitimnosti ukrepov.”
Po navedbah sindikatov je predsednik vlade Janez Janša, obljubil, da bodo socialni partnerji povabljeni in aktivno vključeni v pripravo drugega svežnja ukrepov, za njegovo pripravo drugega svežnja naj bi bilo namreč na voljo več časa kot za pripravo prvega. Sindikati so se nato v okviru delovne skupine za trg dela pod vodstvom ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sestali enkrat. Temu sestanku naj bi sledilo še eno srečanje pred pripravo smernic in posredovanje končnega predloga, ki naj bi bil posredovan skupini za pripravo ukrepov. A vendar do realizacije dogovorjenega poteka aktivnega sodelovanja pri pripravi ukrepov v boju z epidemijo s sindikati nikoli ni prišlo, saj so sindikati šele iz medijev izvedeli, da naj bi vlada že obravnavala sveženj zakonodajnih ukrepov, ki jih je predlagala strokovna skupina. Vlada torej niti pri pripravi drugega svežnja ukrepov ni uspela zagotoviti kakovosten in enakopraven socialni dialog s socialnimi partnerji.
Posledice izključitve sindikatov iz priprav ukrepov za omilitev posledic epidemije se kažejo tudi v številnih kritikah v zvezi s prvim svežnjem ukrepov in dejstvu, da je morala vlada v drugem svežnju ukrepov vključiti tudi številne popravke že sprejetega zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. »Strinjamo se s sindikati, ki so zapisali, da bi bilo v zvezi s sprejetimi ukrepi manj vprašanj in nejasnosti, če bi pri njihovi pripravi sodelovali tudi predstavniki reprezentativnih sindikatov, saj imajo ogromno izkušenj in znanja, da lahko kvalitetno, strokovno in s svojimi praktičnimi izkušnjami pomagajo pri analizah in pripravi ukrepov s področja trga dela in urejanja delovnih razmerji,« poudarja tudi Soniboj Knežak. Vključenost sindikatov pri pripravi ukrepov bi bila še toliko bolj koristna, saj v t.i. “Lahovnikovi” strokovni skupini ni bilo nobenega strokovnjaka s področja delovnih razmerji in trga dela, na katere se je nanašala večina ukrepov.
Nenazadnje je tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj ob svoji predstavitvi dejal, da verjame v socialni dialog in »da so rešitve, ki jih v okviru socialnega dialoga dogovorijo socialni partnerji, veliko bolj kvalitetne, veliko trdnejše, veliko bolj dolgotrajne kot pa rešitve, ki bi jih morda enostransko sprejeli samo v Državnem zboru in jih na to, da ne rečem vsilili vsem deležnikom.«
Socialni demokrati Odboru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagajo, da pozove k ponovni vzpostavitvi socialnega dialoga in Ekonomsko – socialnega sveta, da socialni partnerji obravnavajo ukrepe za reševanje hitre in visoke rasti brezposelnih. Prav tako pozivajo vlade, da socialne partnerje intenzivno in aktivno vključi v pripravo tretjega paketa zakonodaje za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo. Socialni demokrati pri tem predlagajo, da vlada s socialnimi partnerji sklene sporazum za daljnosežno reševanje ekonomskih in socialnih posledic epidemije, od resornega ministrstva pa pričakujejo, da pripravi poročilo o sprejetih ukrepih aktivne politike zaposlovanja, prav tako pa tudi analizo sprememb na trgu dela in novih oblik dela, ki so posledica epidemije, s poudarkom na delu od doma in vplivu digitalizacije na delo.
Vlada naj nemudoma prekliče spremno pismo Logarja ob poročilu o stanju pravosodja... 
