Židan: “Vseh možnosti, ki jih ponuja gozd, še nismo izkoristili.”

Les je ena najpomembnejših naravnih surovin Slovenije, ki je v preteklosti nismo dobro izkoristili. Za to, da bi lesna industrija spet zaživela, bo pomembno sodelovanje med lastniki gozdov in lesarji, do potrošnikov pa bo treba pripeljati izdelke z visoko dodano vrednostjo, je bilo slišati na današnjem posvetu v državnem svetu. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je spomnil, da je Slovenija zelo gozdnata država, vendar vseh možnosti, ki jih ponuja gozd, še nismo izkoristili. Dobro delo z gozdom je po njegovem mnenju sicer premalo, saj se da precej več delovnih mest ustvariti v nadaljnjih korakih – na žagah, kmetijah, v obrtništvu in proizvodnji lesenih hiš.

Spomnil je tudi na zakonske rešitve, ki se obetajo na področju gozdarstva. Novela zakona o gozdovih, ki je v parlamentarnem postopku, predvideva, da prevoznice pri prevozih gozdnih lesnih sortimentov ne bodo potrebne do konca leta 2016, na ministrstvu načrtujejo tudi podjetje za upravljanje z državnim gozdom, prihodnje leto pa se obetajo dodatne spremembe zakona o gozdovih.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pa je opozoril, da so na koncu gozdno-lesne verige potrošniki. “Kupovati in uporabljati moramo domače lesene izdelke,” je pozval in hkrati dodal, da je danes ves svet naš trg. Po njegovem mnenju je treba iskati niše in oblikovati dobre blagovne znamke. Velik potencial vidi v sodelovanju lesno-predelovalnih podjetij z arhitekti in oblikovalci. “Mladi ljudje so polni idej, povežimo se z njimi,” je dejal minister, ki bi rad videl več lesenih poslovnih in javnih objektov. “Tudi večnadstropne lesene stavbe niso več tabu,” je dejal.

Predsednik državnega sveta Mitja Bervar pa je opozoril, da kljub postopnemu naraščanju sečnje v slovenskih gozdovih kazalci v lesni industriji še vedno niso takšni, kot bi si želeli, zato je treba najti model, kako čim več posekanega lesa v Sloveniji tudi predelati. Tudi on meni, da moramo več pozornosti nameniti dizajnu in trženju izdelkov. “Visoko kakovostni izdelki iz lesa bi lahko postali paradni konj slovenskega gospodarstva,” je dejal.

Generalni direktor direktorata za gozdarstvo na kmetijskem ministrstvu Jošt Jakša se je strinjal, da je pomembna ideja, ki se opredmeti v končnem izdelku, ki nato najde kupca. Z ustrezno končno izdelavo lahko en milijon kubičnih metrov lesa prinese 300 milijonov evrov dodane vrednosti. “Napaka je, da gozdar neha razmišljati o lesu na gozdni cesti, lesar pa mu ne pove, kakšna je potreba po proizvodnji. Za vsak korak potrebujemo znanega kupca, Slovenija pa najbolj šepa pri trženju,” je opozoril.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič glavni neizkoriščeni potencial vidi predvsem v sečnji listavcev in obnovi starih gozdov smreke, opaža pa tudi določene slabosti trenutne organiziranosti slovenskega gozdarstva. Lastniki ne dobijo dovolj podatkov o razpoložljivih izvajalcih za sečnjo in spravilo, ne dobijo pomoči pri prodaji, načrtovanje v gozdarstvu pa ni prilagojeno lastnikom, je opozoril.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk pa je opozoril, da je v Sloveniji skoraj pol milijona lastnikov gozdov. “Nujno je, da so med seboj povezani,” je dejal. V tej smeri delajo tudi zadruge, ki so pomemben odkupovalec lesa, imajo pa tudi nekaj predelave. Kot dober primer je izpostavil zadrugo Sora-Žiri, ki je dokazala, da se je možno razvijati in širiti tudi v kriznih časih. “Ni vse tako črno, vse je odvisno od ljudi in vizije,” je dejal. Posvet z naslovom Gozd in les – slovensko narodno bogastvo za ponovni zagon lesne industrije organizirajo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in državni svet.