“Morda mi kdaj očitajo, da sem prevelik pristaš kompromisov, a vedno menim, da se je bolje najti nekje na sredini, kot pa vztrajati vsak na svojem bregu brez učinka,” je dejala edina ženska na čelu katere od enajstih slovenskih mestnih občin.

Prva polovica mandata je bila vse prej kot umirjena. Potem ko se je najprej morala soočiti s podedovanimi projekti, kakršen je bil prenova tržnice, ki ji je sama v takšni obliki v prejšnjem mandatu nasprotovala, je Ptuj lani prizadelo še neurje. Ko je že kazalo na normalizacijo razmer, pa je prišla epidemija.

“Vendar vsaka taka stvar ponuja novo priložnost. V tem pogledu si je plus v mojih očeh pridobila aktualna vlada, ki nas je prisilila v to, da začnemo konkretno razmišljati o projektih, ki so že pripravljeni,” je dejala.

Med projekti, ki se jih bodo do konca mandata lotili, omenja prenovo kanalizacijskega sistema, za kar so nedavno zeleno luč prižgali tudi na državni strani, tako da bi lahko dela začeli kmalu po začetku naslednjega leta. Gre za enega večjih projektov, za katerega so prejeli 6,5 milijona evrov evropskega denarja.

Nadaljujejo tudi evropski projekt gradnje kolesarskih poti, ki sodi v sklop dogovora za razvoj regij, iz seznama projektov CTN pa nameravajo poskrbeti za 3,5 milijona evrov vredno obnovo stare steklarske delavnice skupaj z Vrazovim trgom in Jadransko ulico ter za dolgo pričakovano kolesarsko stezo ob Rogozniški cesti.

Sicer pa je nova občinska oblast v prvih dveh letih uspela reprogramirati kredite, nekatere jim je uspelo predčasno poplačati. Tako so z zelo skromnih možnosti zadolževanja prišli na potencial v višini 15 milijonov evrov.

Med pomembnejšimi zavezami, ki jih je Gajškova dala pred izvolitvijo, je bilo izboljšanje cestne infrastrukture. Letos jim je na občinski ravni uspelo uresničiti vse zastavljene projekte, tudi naslednje leto bo na voljo milijon evrov, je povedala. Pri državnih cestah pričakuje, da bo še letos objavljen razpis za tretjo etapo Slovenskogoriške ceste.

Trši oreh je vprašanje ptujske obvoznice in rekonstrukcije državne ceste skozi Spuhljo. Pri prvi se lokalnemu okolju z državo še ni uspelo dokončno uskladiti za optimalno traso, so pa župani šestih občin prav ta teden s skupno izjavo podprli varianto severno od jezera, ki bi bila delno vkopana pod zemljo.

Glede rekonstrukcije Ormoške ceste pa so se stvari po nasprotovanjih civilne iniciative in lokalnega prebivalstva upočasnile, saj je treba pripraviti novo projektno dokumentacijo. Namesto da bi danes že delali, so stvari po besedah županje preložili in izgubili vsaj leto ali dve.