Kakšen teden za slovensko znanost! Potem ko je pretekli teden Državni zbor potrdil rekordna proračuna za znanost, s katerima se integralna sredstva v letu 2020 povečujejo za 23,5 miljonov evrov, v letu 2021 pa še za 21,1 milijonov evrov, smo v tem tednu ustvarili še dva strateško pomembna koraka za nadaljnji razvoj slovenske znanosti in za njen razvojni učinek.
Teden se je začel z odločitvijo Generalne skupščine UNESCO, ki je potrdila sedež Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO (IRCAI) v Ljubljani. S tem se Slovenija postavlja na zemljevid najbolj globalno prepoznanih in naprednih držav na področju umetne inteligence. IRCAI bo zagotavljal odprto in pregledno okolje, ki bo poleg raziskav in razprav na področju umetne inteligence deležnikom po vsem svetu zagotavljalo tudi javno politično podporo pri pripravi usmeritev in akcijskih načrtov na področju umetne inteligence.
Center pomeni priznanje slovenskim znanstvenikom in Inštitutu Jožef Štefan, obenem pa je rezultat dobrega sodelovanja slovenske vlade in Unesca v preteklosti, še posebej na področju prosto dostopnih izobraževalnih virov, kjer se je Slovenija uveljavila kot globalna in vodilna država. Center bo postavil Slovenijo v vrh globalnega tehnološkega dogajanja. To je velikanski uspeh slovenske znanosti in države, ki ga moramo sedaj nadaljevati s samo ustanovitvijo v začetku leta 2020, ko je predviden tudi podpis sporazuma o ustanovitvi z Unescom.
Drug velik dogodek je bil slavnostni zagon prototipnega superračunalnika HPC RIVR na Univerzi v Mariboru. Vsestranska uporabnost superračunalnikov je osupljiva. V zdravstvu jih uporabljamo za odkrivanje novih zdravil ter oblik zdravljenj. Nepogrešljivi so pri obvladovanju okoljskih tveganj. Z njihovo napovedno močjo lahko omilimo ali celo preprečimo okoljske katastrofe. Brez superračunalnikov ne bi mogli razumeti pojava klimatskih sprememb ter se na njih pripraviti. Na ta način so prerasli tradicionalno znanost, temelječo na postavljanju, potrjevanju in zavračanju hipotez. Superračunalniki nam namreč z modeliranjem ter simulacijami omogočajo predvidevati prihodnost.
Za Maribor, regijo in Slovenijo je pomembno, da razvijamo tehnologije, veščine ter znanja, ki omogočajo inovacijske preboje in s tem vzdržujejo konkurenčno prednost našega gospodarstva. Superračunalnik je ena od dveh velikih investicij na področju znanstvenoraziskovalne infrastrukture v mestu Maribor. Ob vzpostavitvi superračunalnika na mariborski univerzi in znotraj javnega Inštituta informacijskih znanosti (IZUM) se hkrati izvaja tudi večdesetmilijonski projekt RIUM, ki bo Univerzi v Mariboru in s tem celotni vzhodni kohezijski regiji zagotovil novo vrhunsko raziskovalno opremo.
Ob vsem tem je v četrtek Slovenijo obiskal predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Jean-Pierre Bourguignon, ki se je srečal s slovenskimi raziskovalci, ki so se v preteklosti uspešno prijavljali na prestižne razpise ERC, obiskal pa je tudi izbrane slovenske raziskovalne organizacije. Minister Pikalo je v pogovoru z njim izpostavil znanstveno odličnost kot eno izmed naših prioritet ter napovedal oblikovanje dodatne aktivne podpore za slovenske prijave na ERC razpise v obliki t. i. vhodnih in izhodnih paketov za tiste, ki bodo uspešni na prijavah na ERC razpise.
Vse to, skupaj z nadgrajevanjem slovenskega sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo ter nedavni dan slovenske industrije v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) ter vidnimi napredki pri pripravi temeljite priprave prenovljene zakonodaje na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti kaže, da znanost (končno) pridobiva osrednjo razvojno vlogo v naši družbi.
To je za Slovenijo, za našo globalno konkurenčnost in inovativnost, pa tudi za našo blaginjo in vzdržnost socialne države, strateškega pomena. S povečanimi vlaganji v raziskave in razvoj (spomnimo, da v tem hipu zasledujemo cilj javnih vlaganj v višini 1 % BDP) hočemo okrepiti dodano vrednost našega gospodarstva ter povečati njegovo produktivnost. To je najbolj zanesljiva pot, da organsko (z vlaganji v znanje in inovacije) okrepimo tudi blaginjo, končno pa tudi povečamo plače in pokojnine. Sredi velikih tehnoloških sprememb v svetu tudi Slovenija ubira pogumne korake, ki lahko resno povečajo našo inovativnost ter delež znanja v naših proizvodih in storitvah. Še več: na nekaterih področjih, kot se že kaže pri umetni inteligenci, elektromobilnosti ali na področju drugih trajnostnih tehnologij, smo v svetovnem vrhu. Kot državni sekretar za visoko šolstvo in znanost imam privilegij, da vsak teden spoznavam nove raziskovalce, nove inovatorje, pa tudi nove raziskovalne projekte in inovacije. Zato vem, da je naš potencial še veliko večji od tega, kar inovativni slovenski “mindset” ustvarja danes.
Tudi zato sem vesel, da se približujemo koncu usklajevanja novega zakona o znanstveno – raziskovalni dejavnosti. Rekordnemu povečanju vlaganja v raziskave in razvoj sledi tudi izboljšanje organiziranosti inovacijskega in raziskovalnega prostora. Skupaj z univerzami, znanstvenimi asociacijami, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter številnimi javnimi razvojnimi inštituti ustvarjamo nov organizacijski model znanstvenega in inovacijskega okolja, da povečamo “output”, torej učinke okrepljenih vlaganj z novimi inovacijami in patenti ter jih uspešno vgradimo v nove poslovne in proizvodne procese.
Pri tem ves čas mislimo na prihodnost. Kot smo Socialni demokrati definirali tudi na našem nedavnem kongresu, hočemo velike spremembe prihodnjih desetletij upravljati tako, da bomo z njimi to družbo spreminjali kot zgled solidarne, pravične in inovativne trajnostne družbe. Slovenija ima ta potencial in to nam lahko uspe.
Vodilo pri tem je izkušnja velikih tehnoloških prebojev, ki jih danes uporabljamo vsi. Internet, zaslon na dotik ali pametni telefon niso plod norih izumiteljev v garažah, ampak premišljenega in načrtnega vlaganja države. Kot dokazuje slovita Mariana Mazzucato v “Podjetniški državi”, je glavnina tehnoloških odkritij rezultat angažiranih vlaganj držav v raziskave in razvoj. Tudi Slovenija pri tem noče zaostajati. Zato ob pospešenem normativnem delu gradimo predvsem partnerstvo slovenske pameti, da bomo svetu pred velikimi izzivi prihodnosti sposobni ponuditi svoje rešitve. Načrtno krepimo inovativnost v slovenskem miselnem DNK za prihodnost.
Zato sredstva za znanost, raziskave in razvoj nikakor niso strošek, ampak investicija v našo skupno prihodnost. Po fantastičnem tednu za slovensko znanost si upam biti optimist: to so investicije v našo dobro skupno prihodnost.
Mija Javornik: Nasilje ima veliko oblik. A vsako nasilje boli. 
