Andreja Katič: Stališče SD o priporočilu glede vloge Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu lastnikov podrejenih hibridnih finančnih instrumentov

Spoštovane in spoštovani,

ni ravno pogosto, da se poslanke in poslanci poenotimo ter podamo skupno zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora. A v primeru javno objavljenih očitkov na račun Banke Slovenije je bilo drugače. Tokrat je moralo biti drugače. Očitki, ki so bili izraženi na račun centralne banke v zvezi z njeno vlogo pri sanaciji bančnega sistema v letih 2013 in 2014 so bili namreč tako hudi, da niso nikomur dali možnost skrivanja za floskulami o neodvisnosti institucije ali tako imenovanih bančnih tajnostih.

Bolj kot enotnost pa skupen nastop poslank in poslancev izraža zadrego in nemoč političnih odločevalcev. Zadrego nas vseh, ki smo soodločali v postopkih sanacije bančnega sistema, potisnjeni ob zid z opozorili vsakokratnega finančnega ministra ter domačih in mednarodnih finančnih institucij, da druge možnosti ni. Obstajale naj bi zgolj drage in še dražje. Odločitve so bile tako pogosto sprejete v časovni stiski, temeljile pa so pretežno na zaupanju v presojo tistih, za katere naj bi veljala dogma o nezmotljivosti na finančnem področju. A zmoto je nedavno ugotovilo računsko sodišče, ko je kot enega izmed večjih grehov opredelilo delovanje DUTB, očitki Banki Slovenije pa so omajali zaupanje tudi v preteklo delovanje osrednje finančne institucije.

Politična nemoč pa izvira iz razmerij med Banko Slovenije ter zakonodajalno in izvršilno oblastjo. Položaj centralne banke je utemeljen na 152. členu Ustave, ki določa njeno samostojnost, a jo hkrati uokviri z neposredno odgovornostjo državnemu zboru. Dokaj natančna razmejitev med samostojnostjo in odgovornostjo je v področnem zakonu o Banki Slovenije ohlapnejša. Definicijo, da so banka in njeni organi neodvisni in pri opravljanju nalog niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli organov, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve, bi tako veljalo vnovič proučiti, tudi iz vidika ustreznosti nadzorstvenih mehanizmov nad njenim delovanjem.

V preteklih dneh smo bili od visokih predstavnikov Evropske komisije deležni klicev k obrambi neodvisnosti Banke Slovenije. V poslanski skupini Socialnih demokratov smo jim prisluhnili, a jih ne razumemo kot zahtevo po odstopu od namer po razčiščenju vseh okoliščin v zvezi s sanacijo bančnega sistema. To bi moralo biti tudi v interesu Evropske komisije, ki je imela pri izvajanju stresnih testov več kot le opazovalno vlogo. Ne nazadnje, ne glede na to, da na prenekatero vprašanje, na katero bomo opozorili v razpravi, Banka Slovenije do sedaj ni podala ustreznih pojasnil, vendarle velja ugotoviti, da v dosedanjem poteku procesa konstruktivno sodeluje.

A skrb bruseljskega citya je v določeni meri mogoče pojasniti z učinki razkritja vseh okoliščin na postopke prodaje državnega premoženja, ki so v teku. Eno izmed bolj zaželenih podjetij je NKBM, ki jo je država dokapitalizirala s preko 800 mio €, s prodajo pa naj bi prejela slabih 200 mio €. V čigavem interesu je danes, ko so banke prekapitalizirane, ko sedijo na denarju, nastopati z argumenti, da je sanacija bančnega sistema dokaz nujnosti takojšnje prodaje sedaj nadvse dobro stoječih bank?

Spoštovane in spoštovani,

Socialni demokrati smo v mesecih pred medijskim razkritjem nepravilnosti v zvezi s sanacijo bančnega sistema opozarjali na čudna naključja, povezana z opravljenimi stres testi, ki so bili podlaga za dokapitalizacijo bančnega sistema. A so bili empirični dokazi o ustvarjanju doktrine šoka, v kateri so bili pripravljeni nastavki za privatizacijski cunami poslednjega državnega premoženja, pospremljeni zgolj s ciničnimi nasmeški in poslani v ropotarnico teorij zarot. Spomnimo zgolj na napačne makroekonomske predpostavke. Zgrešenost napovedi Evropske komisije in izvajalcev stres testov zlasti v zvezi z gospodarsko rastjo ni primerljiva niti s tisto, ljudskemu vedenju bolj poznano, o snežnem metežu stoletja, ki naj bi zajel Slovenijo skoraj usodnega petka, sicer 6. februarja. Upamo, da smo se iz neposrečene metode napovedovanja prihodnosti vendarle kaj naučili in bomo ta nauk na napakah koristno, v prid nas vseh, obrnili že pri omejitvi vpliva vedeževalskih tehnik na zakon o fiskalnem pravilu.

Spoštovane in spoštovani,

bančna sanacija ima svojo ceno, ki jo plačujejo državljanke in državljani te države. Zloraba finančnih mehanizmov, ko se je skrb za družbeno odgovornost umikala sli po brezsramnem bogatenju posameznic in posameznikov, je na rob in čez njega pahnila množico ljudi. Ti nosijo imena in priimke, po zaslugi medijev je drobec njihovih zgodb predstavljen nam vsem. V poslanski skupini Socialnih demokratov pa pričakujemo, da bodo za to pristojni organi postregli tudi z imeni in priimki vseh tistih, ki so se predajali hedonskemu užitkarstvu ob zavedanju, da zanj na oltarju egoistično žrtvujejo usodo celotne nacije.

Ta teden smo se lahko seznanili z informacijo o nepreklicnem koncu komunizma. Brezrazredne gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah, kot komunizem opredeljuje Slovar slovenskega knjižnega jezika, res že dolgo ni več. Nasledila ga je namreč tržna ekonomija, kjer samopoklicana elita kuje dobičke na račun siromašenja vsega, kar je javno, družbeno, le-to nato opredeli kot neučinkovito, kot rešitev pa ponudi razprodajo.

Spoštovane in spoštovani, slej ko prej bo tudi takšno miselnost povozil čas.