Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje v zvezi s kadrovskimi potrebami v razvojnih ambulantah

/in , /by

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar!

Starši otrok s posebnimi potrebami so me seznanili s stanjem na področju obravnave otrok s posebnimi potrebami v razvojnih ambulantah. Prepričana sem, da se obe strinjava, da so otroci naše največjo bogastvo in kot taki tudi najbolj ranljivi, zato je naša dolžnost – odgovorne, solidarne in napredne družbe – da zanje poskrbimo, v skladu z njihovimi potrebami. Starši, zaskrbljeni zaradi usode svojih otrok, nemočni in obupani, na odgovorne naslavljajo apel, za čimprejšnjo rešitev situacije, da se preprečijo nepopravljive posledice v razvoju teh malčkov.

Zavedam se, da je zdravstveni resor že dalj časa na udaru konstantnega krčenja sredstev, k lepši sliki pa ne pripomore niti zloglasni -1% pri zaposlovanju, a varčevanje in krčenje pravic ne more in ne sme iti na račun otrok, ki potrebujejo posebno obravnavo. Pomanjkanje kadra je resna težava našega zdravstvenega sistema, čeprav moramo biti korektni in jasno poudariti, da si osebje za svoj nesebični trud in profesionalni odnos, kljub nezavidljivi situaciji zasluži vso priznanje in pohvale. A kljub vsemu, pomanjkanje osebja tam kjer le z kritično maso dosegamo rezultate, kjer pri obravnavi dobesedno štejejo minute in ure in tam kjer si odlašanja enostavno ne moremo privoščiti, ker le-to gre na račun kvalitete življenja otrok, je nedopustno.

Starši so bili izjemno zadovoljni z delom, ki so ga odlično – predvsem pa visoko strokovno opravljali v Razvojni ambulanti Kranj, a težava so nastopile zaradi premalega števila nevrofizioterapevtov, pa tudi ostalega kadra v Razvojni ambulanti Kranj. Ob dejstvu, da je otrok s posebnimi potrebami vedno več, kadrovski načrti temu ne sledijo in se temu sprotno ne prilagajajo, kar ima za posledico nižjo kakovost obravnave – predvsem zaradi  naročanja na daljša časovna obdobja. Na podlagi zapisanega verjetno ni treba posebej izpostavljati  v kakšni stiski so starši teh otrok in da je težka situacija, v kateri so, nezavidljiva.

Kot že rečeno, pravočasna obravnava je tista, ki zagotavlja dolgoročni uspeh, v nasprotnem primer nastaja nepopravljiva škoda na zdravstvenem stanju teh otrok. Težave so pri dojenčkih, kjer je vprašanje ali bodo shodili in nimajo dovolj obravnav, ki pa nesporno in edine omogočajo dosego tega cilja. Malce starejši otroci – 6 do 10 let, ki bi morali imeti obravnavo najmanj ali pa vsaj 1-krat tedensko (idealno bi bilo 2-3-krat tedensko) jo imajo na 14 dni ali daljše časovno obdobje. Nekateri dojenčki, otroci, ki prihajajo na novo, na vrsto za obravnavo čakajo zelo dolgo. Bližamo se številki 1 obravnava v trajanju 45 min na 14 dni. To pa je nedopustno in terja od nas iskanje rešitev.

Zgodnja obravnava je ključna za zagotavljanje možnosti za uspeh. Odsotnost zgodnje obravnave ali nezadostna frekventnost se kasneje odraža v nepopravljivih posledicah za otroke – dojenček, ki bi shodil ne shodi oz. shodi bistveno kasneje ali pa ima večje težave pri hoji, s hrbtenico, okončinami, kot bi jih imel, če bi bila dovolj zgodnja obravnava otroka. Statistika kaže, da en nevrofizoterapevt obdela cca. 45 otrok v enem tednu. Od tega jih cca 1/3 zagotovo reši vozička. V primeru redkih nevrofizioterapij se zdravstveno stanje otroka poslabšuje, kar v naslednji korakih dodatno obremenjuje državni proračun, saj je potrebno zagotavljati drage medicinske pripomočke in operacije. Glede na navedeno je torej bistveno ceneje, da se zaposli več nevrofizioterapevtov, kot pa da se posledično v parih letih opravlja množične drage operacije in predpisuje vozičke ter druge drage medicinske pripomočke. Vse našteto prav tako bistveno vpliva na kvaliteto življenja cele družine in tudi širše, prispeva k visokim finančnim obremenitvam družinskih proračunov in na ta način potiska ljudi na socialni rob. Zaradi težav v zdravstvu ne morejo in ne smejo biti oškodovani otroci s posebnimi potrebami.

Spoštovana ministrica, s to pobudo želim prispevati k večjemu zavedanju o stanju otrok s posebnimi potrebami in izpostaviti težave s katerimi se soočajo njihovi starši na terenu ter vzpodbuditi razpravo za iskanje rešitev za nastale težave. Rešitev se praktično ponuja sama od sebe – zaposliti zadostno število potrebnega kadra v javni zdravstveni mreži, financirane iz javnih sredstev, ker samo tako lahko zagotovimo enako obravnavo vseh otrok s posebnimi potrebami. Zagotavljanje zgodnjih obravnav za vse, ki to potrebujejo je osnovna naloga javnega zdravstva, kjer moramo pomoči potrebnim zagotoviti primerno obravnavo brez odlašanja in brez izgovorov.

Menim, da bi bilo potrebno v posamičnih razvojnih ambulantah ponovno pregledati razmerja med številom otrok v obravnavi in številom zaposlenih nevrofiziterapevtov, oceniti koliko obravnav na teden lahko opravi en nevrofizioterapevt, ponovno oceniti pomen zgodnje obravnave, oceniti potrebno frekvenco obravnav za normalen razvoj ob hkratnem celostnem prikazu posledic zaradi odsotnosti ali nezadostnosti le-teh ter dejansko izvajanje prilagoditi glede na izkazane potrebe. Na podlagi povedanega predlagam, da se naredi analiza v razvojnih ambulantah, ki bo pokazala dejansko stanje in bo predvidevala rešitve za odpravo slabosti sistema, kjer se to izkaže.

S spoštovanjem,

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov in podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han kritičen do dogajanja na DUTB in KPK

/in , /by

Zadnje tedne Slovenijo pretresa dogajanje na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), prav tako pa so zopet na tnalu razmere na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Na aktualno dogajanje v zvezi z omenjenima institucijama se je ta teden za medije odzival tudi vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han.

Vodja poslancev SD je pismo odstavljenega predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga v zvezi z družbo Sava in z njo povezano domnevno korupcijo, pri kateri po besedah Nyberga “smrdi iz vseh kotov”, povzel kot nekaj, kar nas lahko skrbi in ob tem opozoril, “da se je zdaj že bivši predsednik upravnega odbora DUTB kar naenkrat po dveh letih spomnil, da naj bi bila v Sloveniji korupcija”. Han se ob tem sprašuje “kje pa je bil gospod Nyberg dve leti, ko je dobival tako visoko plačo v DUTB?”

Na vprašanje novinarjev glede imenovanja novega neizvršenega direktorja družbe je Han povedal, da o tem v koalicije še niso govorili, da pa potrebujemo človeka, ki bo v prvi vrsti podjetja znal prestrukturirati in ne samo prodajati. Zgodba DUTB se je ob koncu tedna nadaljevala s preiskavo kriminalistov glede svetovalnih pogodb, ob tem pa je po besedah Hana “pomembno, da sedanje vodstvo družbe omogoči preiskovalcem, da pridejo do relevantnih podatkov, država pa mora pripraviti takšno zakonodajo, ki bo lahko takšne nepravilnosti, ko so se verjetno dogajale, preprečila.”

Pisma pa zadnje dni pretresajo tudi delovanje Komisije za preprečevanje korupcijo, ko je namestnica KPK Alma Sedlar predsedniku republike pisala o slabih razmerah oziroma onemogočanju dela na komisiji s strani predsednika Borisa Štefaneca. Vodja poslancev SD Matjaž Han se v zvezi s tovrstnimi pismi vprašal, “do kdaj bomo v Sloveniji delovali na ta način, da bomo pisali razna pisma ter negodovali, kako nam je slabo,” in ob tem izkazal zaupanje predsedniku republike v zvezi z reševanjem aktualnih razmer na KPK.

Poslanec Nemec pisal županu italijanske Gorice v zvezi z napovedanim shodom neofašistične organizacije Casa Pound

/in , /by

Poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru Republike Slovenije Matjaž Nemec je v današnjem pismu županu italijanske Gorice Etorru Romoliju, glede napovedanega shoda organizacije Casa Pound, med drugim zapisal, da je “napoved shoda na nekdanjem mejnem prehodu Rožna dolina ena izmed namer, ki se ji moramo na obeh straneh meje odločno upreti.”

“Ne gre samo za to, da preprečimo poniževanje vseh žrtev fašizma na evropskih tleh in zaradi reševanja begunske krize težimo k skupnemu naporu za pomoč ljudem v stiski. Pri tem vprašanju moramo z odločnimi in nedvoumnimi koraki izbrati pravo pot na že omenjenem razpotju. Pot, ki naj brez kančka dvoma Evropo na svetovnem zemljevidu še trdneje zasidra kot prostor polnega uresničevanja in spoštovanja človekovih pravic, kot prostor, kjer kljub različnosti živimo v prijateljstvu, kot mesto, kjer so nestrpnost, nasilje in sovražnost ne samo nezaželeni, temveč preganjani in kaznovani.”

Poslanec Nemec je pismo županu Romoliju zaključil z besedami, da verjame, “da se boste kot župan Gorice tovrstnim aktivnostim, torej tudi napovedanemu shodu neofašističnega združenja Casa Pound, odločno uprli.”

Pismo poslanca SD županu italijanske Gorice:

Pismo poslanca Matjaža Nemca županu italijanske Gorice glede napovedanega shoda organizacije Casa Pound 15-10-2015

Nemec o operaciji Eikonal: “Za nekatere je zadeva lanski sneg, za SD pa je ta afera vredno razprave.”

/in , /by

Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes za zaprtimi vrati obravnavala operacijo Eikonal. Predlagatelj sklica nujne seje, poslanec SD Matjaž Nemec, je v zvezi s tem poudaril, da je prav, da Slovenija svojim zaveznikom prenese, da je zaznala težavo. “Za nekatere je ta zadeva lanski sneg, za Socialne demokrate pa je ta afera vredno razprave,” je izpostavil član komisije iz vrst SD in ob tem pripomnil, da bi bilo lahkotnosti gledanja s strani nekaterih verjetno manj, če bi bila vpletena Kitajska, Indija ali celo Rusija.

“V kolikor se Slovenci sami ne bomo cenili, je težko pričakovati, da nas bodo cenili drugi. Namreč ne glede na zavezništva, se moramo zavedati, da je Slovenec Slovencu najboljši prijatelj in temu primerno mora delovati naša država, kot suverena in samostojna, tako, da od določenih terja odgovore, ne glede na to, da gre za relativno staro stvar in se je od tega obdobja svet zelo spremenil,” je še dejal poslanec SD.

Glede nadzora agencije SOVA je Nemec ocenil, da so na območju Slovenije možne izboljšave, po njegovih besedah pa bi bilo predsvem treba “okrepiti zavedanje, na kakšen način uporabljati komunikacijske kanale, tako kot se je to pokazalo pri arbitražnem sporazumu in izkušnje so sveže”. Poslanec SD Nemec se je zavzel tudi za večje osveščanje glede ustrezne rabe komunikacijskih sredstev in tudi sam podprl povečanje proračuna za varnostno-obveščevalne in nekatere ostale službe v Sloveniji.

Nemec za nujen sklic KNOVS-a zaradi razkritja POP TV o prisluškovanju telefonskim zvezam naše države s strani tujih obveščevalnih služb

/in , /by

Poslanec Socialnih demokratov in član Komisije Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) Matjaž Nemec je predsedniku komisije Branku Grimsu poslal poziv za takojšen sklic nujne seje komisije glede razkritja medijske hiše POP TV v oddaji Epilog o prisluškovanju telefonskim zvezam naše države. V oddaji so objavili dokumente, ki naj bi kazali, da je ameriška obveščevalna agencija NSA s pomočjo nemške obveščevalne službe BND in Deutsche Telekoma v okviru zaupne evropske operacije Eikonal med letoma 2005 in 2008 prisluškovala tudi telefonskim pogovorom državljanom Slovenije.

“Glede na poročanje medijske hiše POP TV v četrtkovi oddaji Epilog, v zvezi s prisluškovanjem telefonskim pogovorom naših državljank in državljanov, vas pozivam k takojšnjemu sklicu nujne seje Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Razkritja, predstavljena v oddaji Epilog, so milo rečeno zaskrbljujoča. V okviru dogovora med ameriško in nemško obveščevalno službo, ob sodelovanju družbe Deutsche Telekomom, se je med drugim prisluškovalo telefonskim zvezam Ljubljana – Bruselj, Ljubljana – Amsterdam ter Ljubljana – Rotterdam. Žal smo pristali v naboru tistih držav, ki jih pretresajo vse obsežnejše prisluškovalne afere. Te segajo vse do političnih vrhov, presenečajo pa tudi po svoji številčnosti in obsežnosti. Odzivi nanje so po državah različni, v luči včerajšnjih informacij pa je prav, da se naša država in politika, v skladu s svojimi pristojnostmi in polno odgovornostjo, z razkritji soočita ter nanje odločno odreagirata.

Po tej odgovornosti se v okviru delovnih nalog in pristojnosti Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ne bo moč izogniti razpravi o vlogi Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) v času, ko je prisluškovalni val pljusknil v Slovenijo, kot tudi ne – v sodelovanju z ostalimi pristojnimi institucijami – v pripravi nadaljnjih ukrepov za zaznavanje in preprečevanje tovrstnih dejanj, ki škodujejo vitalnim interesom naše države, kratijo njeno suverenost ter posegajo v  temeljne pravice naših državljank in državljanov. V luči vse obsežnejših prisluškovalnih afer ter s tem povezanimi ekonomskimi, socialnimi ter varnostnimi vprašanji se mora tudi KNOVS v okviru svojih pristojnosti tovrstnim manevrom odločno zoperstaviti, tako je sklic nujne seje Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb nujen korak v uresničevanju te zaveze.”  

Matjaž Nemec
poslanec SD in član Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb

Poslanec Škoberne z delegacijo DZ na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope

/in , , /by

Jesensko zasedanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE), ki je potekalo med 28. septembrom in 2. oktobrom v francoskem Strasbourgu, je minilo v znamenju humanitarnega in političnega odziv na migracijsko ter begunsko krizo v Evropi, pogovorih o izzivih za države tranzita, nujnosti ureditve ustreznega evropskega azilnega sistema ter debate o javnem zdravju in interesih farmacevtske industrije. Delegacija Državnega zbora, v kateri je tokrat sodeloval tudi poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne, se je posvetila predvsem begunski krizi v Evropi in njenim posledicam.

Parlamentarci so na zasedanju razpravljali še o verski svobodi, sobivanju v demokratični družbi, uresničevanju razsodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter dejavnostih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Slednje razprave se je udeležil tudi generalni sekretar OECD Angel Gurria. PS SE so nagovorili tudi luksemburški veliki vojvoda Henri, predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvidzić, srbski premier Aleksandar Vučić in predsednica italijanske poslanske zbornice Laura Boldrini. Zunanji minister BiH Igor Črnadak je nagovoril PS SE kot predsedujoči Odboru ministrov SE, na vprašanja parlamentarcev pa je odgovarjal generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland.

Na zasedanju so podelili tudi nagrado Vaclava Havla za dosežke na področju človekovih pravic. Letos je nagrado prejela dolgoletna borka za človekove pravice iz Rusije Ljudmila Aleksejeva. Ob izročitvi nagrade je predsednica PS SE Anne Brasseur v obrazložitvi poudarila, da je Ljudmila Aleksejeva navdihnila številne generacije aktivistov tako v Rusiji kot tujini, da so se posvetili boju za pravico. Med več desetletij trajajočim delom je bila preganjanja, izgubila je službo ter bila prisiljena zapustiti svojo domovino, da bi lahko še naprej govorila o kršitvah človekovih pravic v nekdanji Sovjetski zvezi. Poudarila je še, da sedaj 88-letna Aleksejeva vodi moskovski Helsinški odbor, ki se kot svobodomiselna nevladna organizacija pogosto srečuje s sovražnim okoljem, kljub temu pa nadaljuje z bojem proti kršitvam človekovih pravic in pomaga žrtvam.

Aleksejeva se je v mladosti odpovedala obetavni akademski karieri, da se je v takratni Sovjetski zvezi pridružila disidentskemu gibanju ter postala ena od ustanoviteljic moskovskega Helsinškega odbora. Leta 1977 je bila prisiljena emigrirati v ZDA, v Rusijo pa se je vrnila leta 1989, kjer je nadaljevala boj za zaščito in promocijo vladavine prava. Postala je predsednica Mednarodnega Helsinškega sklada in kasneje članica komisije ruskega predsednika za človekove pravice. Druga dva nominiranca – nevladna organizacije Ženske za afganistanske ženske in nevladna balkanska organizacija Pobuda mladih za človekove pravice – sta na slovesnosti prejela diplomo.

PS SD: Podpiramo novelo Zakona o minimalni plači, ki spreminja definicijo tako, da izvzema dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo

/in , /by

Državni zbor je v prvem branju obravnaval predlog novele Zakona o spremembi definicije minimalne plače, da bi iz nje izvzeli dodatke za neugoden delovni čas. V obrazložitvi predloga, s katerim želijo sindikati iz definicije izvzeti dodatke za neugoden delovni čas, torej za delo ponoči, ob vikendih in praznikih, je zapisano, da so v predlogu sledili obstoječi definiciji minimalne plače, iz katere so že izvzeti dodatki za nadure. Z izvzemom dodatka za neugoden delovni čas želijo popraviti krivico za delavce z minimalno plačo, ki delajo v teh pogojih, saj ostali delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači.

SD - FB Minimalna plača 1 504x504px

Socialni demokrati menimo, da vprašanje učinkovite solidarnosti, ki na eni strani zagotavlja blaginjo in enake možnosti za vse prebivalce, ter na drugi strani omogoča kar se da fleksibilno in konkurenčno gospodarstvo, predstavlja enega ključnih civilizacijskih izzivov. Iskanje ravnotežja med interesom gospodarstva in položajem zaposlenih pa proces, ki je podvržen nenehnemu prilagajanju in spreminjanju, ter s tem povezanim včasih bolj in včasih manj učinkovitim socialnim dialogom. Pogosto je, tako kot danes, osrednja točka tovrstnih razprav prav minimalna plača, njena definicija, obseg in njen odnos do produktivnosti.

SD - FB Minimalna plača 2 504x504px

Po definiciji Mednarodne organizacije za delo, je torej minimalna plača najnižji zakonsko določeni znesek, do katerega je delavec upravičen za opravljeno delo znotraj določenega obdobja in je preračunan na podlagi delovnih ur ali obsega proizvodnje in mora zadostovati za kritje minimalnih življenjskih potreb delavca in njegove družine, ob upoštevanju gospodarskih in socialnih razmer v državi. V resnici, pa raison d être minimalne plače définira razumevanje odnosa med njeno ekonomsko in socialno funkcijo. Slednji se sicer pogosto prikazujeta v konfliktnem odnosu, vendar v resnici izpolnjujeta isti temeljni cilj. Tako ni odveč poudarek, da slovenska država skozi svoj ustavni red in tradicijo solidarnosti razume in posebej izpostavlja socialno vlogo minimalne plače, ki pa jo razume tudi kot institut makroekonomske politike, za izpolnjevanje širših ciljev ekonomske politike, torej za zagotavljanje gospodarske rasti, prerazdelitve dohodkov in ohranjanja kupne moči.

SD - FB Minimalna plača 3 504x504px

V obstoječih razmerah to torej pomeni, da je minimalna plača tudi eno izmed možnih orodij, za krepitev domače potrošnje in s tem povezano ohranjanje gospodarske rasti. Hkrati, pa je potrebno razumeti, da lahko minimalna plača povzroči tudi negativne učinke na produktivnost, zviša cene proizvodov in storitev, povzroči inflacijske pritiske in zmanjša konkurenčnost in dobiček podjetij. Ravno zaradi zahtevne gospodarske situacije in strahu pred negativnimi učinki poseganja v minimalno plačo, ni odveč poudariti, da smo v času, ko si določen inflacijski pritisk celo želimo, saj potrebujemo okrepljeno potrošnjo in nadaljevanje gospodarske rasti. Ta cilj lahko zagotovimo tudi s pravičnejšo ureditvijo minimalne plače.

SD - FB Minimalna plača 4 504x504px

Obstoječe študije namreč kažejo, da dvig minimalne plače prispeva k dvigu produktivnosti preko učinkov nadomestitve in prilagoditev v tehnologiji in poslovnih procesih. Rezultati analize spremembe minimalne plače iz leta 2010 pa dodatno govorijo, da je dvig minimalne plače pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in dejavnosti, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače.

SD - FB Minimalna plača 5 504x504px

Zato ni odveč upoštevanje priporočila OECD, ki predlaga zmerno rast minimalne plače v odnosu do produktivnosti ter pozitivno ocenjuje reforme na področju trga dela, ki jih je Slovenija izvedla od leta 2013 dalje, ko smo sprejeli mnoge ukrepe za zmanjšanje dualnosti na trgu dela. Predlog sindikalnih central, ki je danes na naših klopeh, še zdaleč ne odpira tako široke razprave o vlogi in definiciji minimalne plače, kot bi morda lahko bilo potrebno. Tudi zato, ker se vsi deležniki v tem procesu zavedajo in zavedamo, kako pomemben je pri posegih v tako odločilno materijo, socialni dialog. Zato v resnici danes odpravljamo le dolgoletno krivico, ki so je deležni prejemniki minimalne plače, prostor, za nadaljevanje dialoga med delodajalci in sindikati pa ostaja odprt.

SD - FB Minimalna plača 6 504x504px

Cilj predlaganega zakona je tako zagotoviti ustreznejšo zakonsko ureditev minimalne plače na način, da se tudi delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, prizna in izplača dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo, ki naj se poleg dodatka za nadurno delo doda na bruto minimalno plačo. Na ta način se vzpostavlja enakopravnejša obravnava delavcev, ki prejemajo minimalno plačo in ki opravljajo svoje delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa – v neugodnem delovnem času – glede na tiste delavce, ki prav tako prejemajo minimalno plačo, vendar svojega dela ne opravljajo v neugodnem delovnem času. Ker verjamemo, da se bo socialni dialog nadaljeval in da vsi v tem Državnem zboru razumemo pomen pravičnega plačila za pošteno opravljeno delo, smo Socialni demokrati predlog novele zakona podprli.

PS SD: Slovenija ne sme postati tržnica multinacionalk z bogato ponudbo prehrane, ki vsebuje gensko spremenjene organizme

/in , /by

Socialni demokrati zato pozdravljamo napore Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana za sprejem zakona o omejevanju in prepovedi gensko spremenjenih rastlin (GSO). V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je v Sloveniji ključnega pomena, če bo država uspešna pri ozaveščanju ljudi, potrošnikov, da je varneje kupovati lokalno pridelano hrano, v kateri ni prisotnosti GSO. Domačim pridelovalcem hrane, ekološkim kmetovalcem bo ob tem potrebno pomagati z različnimi mehanizmi spodbud, da bodo lahko kolikor toliko konkurenčni sicer cenovno ugodnejši, pa zdravju zelo vprašljivi kvaliteti prehranskih izdelkov iz tujine, ki vsebujejo tudi gensko spremenjene organizme. Pomembno bi bilo, da Slovenija tudi znotraj Evropske unije zagovarja politiko doslednega označevanja vseh vrst živil, kjer bo za običajnega potrošnika povsem jasno in nedvoumno, ali je bilo neko živilo v pridelavi ali kasneje predelavi deležno gensko spremenjenih organizmov ali ne.

Slovenska politika ter vsi poslanci in poslanke Državnega zbora imajo možnost odločno povedati, da se v Sloveniji kapitalski dobički velikih multinacionalk ne bodo kovali na krožnikih naših državljank in državljanov, v degradaciji našega okolja in v postavljanju slovenskega kmeta v nekonkurenčen položaj.  Kljub različnim političnim prepričanjem nas mora predlog opomniti, da je dobrobit ljudi naš prvi in edini interes, ki mu moramo kot odgovorni predstavniki ljudstva slediti.

Ne gre samo za zakonodajni proces, temveč tudi proaktivno dejanje, ki bo postavilo pomembno oviro vsem nadaljnjim poizkusom in malverzacijam agresivnim težnjam mnogih multinacionalk v prehranski branži. Te se bolj ali manj uspešno skrivajo za “dobronamernimi” pobudami in predlogi, pod masko katerih se skriva  skupni imenovalec – zaslužiti veliko, ne glede za ceno zdravja ljudi.

Socialni demokrati smo predlog Zakona o omejevanju ali prepovedi predelave gensko spremenjenih rastlin – v pričakovanju širše politične podpore – soglasno in odločno podprli. Državni zbor je na glasovanju zakon o omejevanju in prepovedi GSO podprl s 64 glasovi za in nobenim proti.

Poslansko vprašanje Matjaža Nemca ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju v zvezi z obmejnimi objekti

/in , /by

Spoštovani minister za javno upravo Boris Koprivnikar!

Z vstopom v evropsko družino 2004 je Slovenija naredila velik korak. Korak na katerega smo bili in smo lahko še danes upravičeno ponosni. Dolgoletne priprave in ves trud, ki smo ga vložili v to, da smo bili na to zgodovinsko dejanje pripravljeni optimalno, se nam je obrestoval in Slovenija je bila tudi po vstopu v Evropsko unijo med evropskimi partnerji vse bolj prepoznana kot kredibilna članica, katera zmore preseči nadaljnje ovire za polno integracijo na vseh področjih.

V kolikor smo lahko ponosni na vsa dejanja na poti v polno integracijo, tudi glede vstopa v Shengensko območje, pa ne moremo s ponosom govoriti o načrtih in izvajanju vseh ukrepov, ki bi morali slediti po tem. Glede na to, da smo v letu 2015, torej osem let po vstopu v Schengen, bi bilo za pričakovati, da se bo država vsaj v obdobju petih let sposobna prilagoditi na delujoči režim, ne samo z varnostnega in organizacijskega vidika, temveč tudi z vidika rekonstrukcije in upravljanja z obmejnimi objekti.

Žal smo tudi sedaj priča nejasnostim in pomanjkanju celostnega načrta države, kaj storiti z mnogimi obmejnimi objekti ter nasploh ureditvijo prostora ob teh objektih. Krivično bi bilo reči, da država ni naredila nič, vsekakor pa premalo in prepočasi. Zaradi parcialnega reševanja problematike propadajočih objektov in površin okoli njih je – po poročanju dnevnega časnika iz junija letošnjega leta – od 81 obmejnih objektov v lasti države še 69 teh objektov, 7 pa jih je država brezplačno prenesla na občine, 5 pa prodala. Ne gre spregledati, da bo število teh objektov po vstopu Hrvaške v Schengen še dodatno naraslo za 49.

V vseh osmih letih mediji nemalokrat poročajo o zapletih glede obmejnih objektov, ko trči interes lokalnih skupnosti in zasebnih investitorjev ob neposluh in neaktivnost države, ki se oklepa lastništva, a s temi objekti ne zmore racionalno in gospodarno ravnati. Še več, objekti so nemalokrat prepuščeni zobu časa in s tem propadanju. Če Slovenci s pregovorno nevoščljivostjo opazujemo debel sosedov krompir, pa bi bil pogled preko državnih meja zelo dobrodošel za katerega izmed pristojnih, ko bi imeli na eni strani – žal  ne naši –  moč videti podjetniške, nemalokrat zelo inovativne ideje, kaj postoriti z obmejnimi objekti, na drugi, slovenski strani meje pa vidimo klavrno sliko obmejnih objektov. Odgovor ministrstva za javno upravo za dnevni časnik junija letos, da ima država ponekod še probleme glede lastništva zemljišč, ne more ostati edini izgovor za nemoč in neaktivnost ministrstva. Najbrž se te nevšečnosti ne dotikajo vseh objektov, za katere občine prosijo za prenos državnega lastništva na lokalne skupnosti, ki imajo načrte in vizijo.

Žalostna podoba nekaterih zapuščenih objektov in njihove okolice se tako klavrno nadaljuje. Prvi vtis obiskovalcev naše lepe dežele ob pogledu na razpadajoče objekte je tako bolj podoben sceni kakšnega nizkoproračunskega filma o zapuščenem območju bivše meje med blokoma hladne vojne kot o vtisu na prelepo deželo polno naravnih in kulturnih danosti. Vladna pomoč gospodarstvu, kot eni izmed gonilnih sil nadaljnjega razvoja Slovenije in ustvarjalca novih delovnih mest, pa ob tem ostane le še medla fraza, s katero se polni naveličana ušesa vseh tistih, ki so pripravljeni v te objekte vlagati svoj denar in čas.

Zato vas, spoštovani minister Koprivnikar, sprašujem naslednje:

Kdaj in kaj bo država naredila z 81 obmejnimi objekti na državnih mejah z Avstrijo, Madžarsko in Italijo, da ti ne bodo več prepuščeni pravnim razprtijam o lastništvu in negospodarnemu ravnanju države?

Ali obstaja kratkoročen načrt upravljanja s temi objekti s strani države in če ne, zakaj država lastništva teh objektov – kjer obstajata interes in načrt – ne prenese na lokalne skupnosti?

Ali so ti objekti in zemljišča na dražbi in ali ob tem obstaja strategija komu, pod kakšnimi pogoji ter za kakšno ceno jih prodati, kajti navsezadnje gre za objekte, ki bi morali meti poseben status zaradi svoje lege?

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru RS

Poslanec Škoberne: Diskriminacija istospolnih parov je kategorija, zrela za smetišče zgodovine

/in , /by

Poslanci Državnega zbora, ki so člani slovenske delegacije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Jan Škoberne, Ksenija Korenjak Kramar in Matjaž Hanžek so na skupni novinarski konferenci predstavili Resolucijo Sveta Evrope v zvezi z nedopustnostjo referenduma o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne je poudaril, da se moramo jasno in odločno upreti vsakršni diskriminaciji istospolno usmerjenih, če želimo, da hodi po poti razvitih demokratičnih družb, kajti v nasprotju nas čaka usoda držav margine.

“Diskriminacija istospolnih parov je kategorija, zrela za smetišče zgodovine,” je bil jasen Škoberne ob tem pa je spomnil “na vse več odločitev, ki vztrajno širijo nabor držav, ki spoštujejo in v polni meri uveljavljajo pravice istospolno umerjenih.” To je po njegovem mnenju tudi resen signal vsem tistim nedemokratičnim družbam, ki na državni ravni izvajajo politiko diskriminacije in izključevanja istospolno usmerjenih, kar je v nasprotju s vsemi sprejetimi univerzalnimi listinami o temeljnih  človekovih pravicah in svoboščinah.

“Ta resolucija Sveta Evrope je sporočilo, da Slovenija z roko v roki ostalih evropskih somišljenikov hodi po poti zrelih in odgovornih družb,” je bil jasen poslanec Škoberne in ob tem poudaril, da vse te družbe ne smejo dopustiti, da jim ovire nazadnjaštva in ozkoglednosti preprečujejo spoštovanje temeljnega postulata demokratičnosti – človekovih pravic.

Resolucijo si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/l9DD6

Link to: Pristopna izjava
Link to: Doniraj
Link to: Prijava na novice
Follow a manual added link
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Prijavi se na novice!