Veliki ”prijatelj” slovenskega naroda in našega predsednika vlade Janeza Janše se je, zaradi kritik, da Madžarska pod njegovim vodstvom krši temelje prava in demokracije, znašel v nemilosti lastne politične družine. Na tem mestu se lahko vprašamo, kako je mogoče, da gre glede na pregovor ”osel samo enkrat na led”, evropska ljudska stranka pa dvakrat? Odgovor na to vprašanje je po mojem mnenju preprost in ga bom poizkusil razložiti skozi delovanje Fidesza.

Postkomunistična Madžarska je v svoji najnovejši zgodovini doživela nekaj pomembnih sprememb, ki so vplivale tako na madžarsko politiko kot tudi na evropsko. Obdobje, ki je sledilo padcu komunizma, je ponovno odprlo Pandorino skrinjico, kar je vodilo do ponovnega zanimanja za skrajne ideje. Postkomunistično obdobje je privedlo do nekakšnega ”praznega prostora’‘, ki so ga hitro napolnili novi sovražniki (intelektualci, bogataši, nacionalisti, Romi in priseljenci) madžarskega naroda. Vseeno pa je država v tem obdobju stopala po poti Evropske unije in demokratizacije.

Obdobje socialistične vlade do leta 2010 je od leta 2008 naprej zaznamovala svetovna gospodarska kriza, ki je posledično ”poskrbela” za ponovni prihod Viktorja Orbana na čelo madžarske vlade. Desnosredinska stranka je zaradi svoje radikalizacije postajala vse bolj podobna skrajno desnemu Jobbiku in je v nekaterih pogledih celo simpatizirala z njihovo ideologijo. Razlikovala se je zgolj v retoriki, saj je bila za razliko od Jobbika, stranka Fidesz članica evropske ljudske stranke.

Viktor Orban je s svojim populističnim nastopanjem uspel nekaj, kar največkrat uporablja desnica za namene rušenja vlade. Taktika oslabitve demokracije ter taktika podrejanja politično ekonomskega sistema v roke vladnih pristašev sta Orbanu omogočili popolni nadzor nad »mišljenjem večine«. Ekonomska situacija in migrantska kriza sta vladi omogočili mobilizacijo svojih privržencev, ki so stranki ostali zvesti tudi ob najhujših notranjih in zunanjih težavah. Fideszu je uspelo poraziti tako leve kot skrajno desne opredeljene nasprotnike. Vladajoča stranka na Madžarskem pa si je svojo pot v politiko utrla na težavah, ki pestijo domače prebivalstvo. Zunanji sovražnik madžarskega naroda (tujci) so v retoriki politike postali glavni krivci za težave s katerimi se država sooča. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je madžarsko prebivalstvo postalo vse bolj nacionalistično in sovražno do tujcev ter si tako nadelo obraz »sodelavca protimigrantske mobilizacije vladajoče stranke«. Stopnja ksenofobije je tako pri Fideszu na zelo visoki ravni, kar lahko razvidimo tudi iz njihovih stališč. Edinstven pojav, ki ga lahko zasledimo pri madžarski politiki, je tudi zaostrovanje odnosov do institucij Evropske unije, kjer madžarska igra zelo pragmatično igro. Njeno politiko ne moremo opisati le kot protievropsko, temveč tudi kot protiliberalno, saj je zmožna doseči svoje cilje in pri tem ostati  nekaznovana. Tako lahko madžarska vlada počne kar hoče, pri tem pa ji nihče nič ne more oporekati. V času migrantske krize je popolnoma zaprla svojo južno mejo in jo zavarovala z ograjo in vojsko ter  migrantski tok preusmerila proti Sloveniji. Pri tem si je zagotovila podporo domačega prebivalstva, ki ga je s politiko strahu premaknila v skrajno desno sfero. Obenem je vlada obračunala z notranjepolitičnimi in zunanjepolitičnimi sovražniki ter jih preprosto okrivila za sovražnike madžarskega naroda. S prstom so pokazati tudi proti Bruslju, ki naj bi bil po njihovem mnenju odgovoren za gospodarsko krizo ter za prihod migrantov na nacionalno ozemlje. Krivdo za slabotno stanje posamezne države je bilo tako potrebno pripisati institucijam Evropske unije, hkrati pa najti zunanjega sovražnika, ki bo uničil krščansko Evropo. Ljudje so v obupu po boljšem in varnem življenju iskali voditelja, ki bi predstavljal in branil nacionalne interese pred institucijami Evropske unije in  pred t.i. sovražniki – migranti. Voditelj, ki se je v domači državi izkazal s svojimi avtokratskimi potezami, je bil Viktor Orban, saj je poosebljal velikega branitelja, ki bo svoje državljane obvaroval pred islamizacijo.

Nastala situacija je posledica brezbrižne evropske ljudske stranke in njene neodgovorne politike, ki jo je vodila do svoje članice na Madžarskem. Odgovor na zastavljeno vprašanje je tako preprost. Evropska ljudska stranka je gradila svojo politiko na dejstvu, da vsak glas šteje in tako se ji ni zdelo sporno, da ohrani Fidesz v družini evropske ljudske stranke. Viktor Orban je tako začasa lanskih evropskih volitev igral dvojno igro. Da skrajni desnici ni uspel preboj, je ugotovil tudi Fidesz, ki je ostal znotraj evropske ljudske stranke in tako vplival na sestavo komisije ter politiko Evropske unije.

Zadnje poteze madžarske vlade so ponovno pokazale, da je naša evropska in demokratična prihodnost ogrožena s strani posameznikov, ki so za svoj obstoj pripravljeni iti čez mejo dopustnega. Njihova zmožnost se nam tako kaže le kot zmožnost ustvarjanja slabe politike, ki vodi zgolj v kaos. Posledice take politike pa bomo občutili v nadaljnjih letih. Lep primer je prva Janševa vlada, ki je izvedla radikalne neoliberalne reforme in kupovala ”poceni” denar,  le-ta dejanja pa so pozneje vodila v krizo. Izstavljeni račun pa bo ponovno ( 1x smo ga že) plačalo ljudstvo.

Prijateljstvo, poslovna in politična prepletenost med vladajočima strankama Madžarske in Slovenije vzbuja skrb, da ta erozija demokracije, svoboščin, neodvisnosti sodstva in medijev, na drugi strani pa sistematična vladna propagandna manipulacija, ni priročnik, po katerem bo vladal Janez Janša. Slovenska realnost namreč kaže, da pospešeno implementira njegova poglavja.

Ob koncu vam lahko zagotavljam, da zapis tega besedila ni bil sofinanciran s strani Georgea Soroša.