Poslansko vprašanje Bojane Muršič (SD) ministru za zdravje Alešu Šabedru:
Roki za postavitev sistema dolgotrajne oskrbe se iztekajo
Socialni demokrati so v času, ko je nastajala koalicijska pogodba, dosegli, da je dolgotrajna oskrba opredeljena med ključnimi projekti. Lani pomladi je predsednik SD Dejan Židan na sestanku koalicije dosegel zavezo Ministrstva za zdravje, da bo zakon pripravljen do konca minulega leta. Minister za zdravje Aleš Šabeder je sicer že v jeseni povedal, da se kot skrajni rok za sprejetje zakona v Državnem zboru predvideva april 2020. To pomeni, da se roki za začetek medresorskega in koalicijskega usklajevanja, glede na pomen nujno potrebnega sistema dolgotrajne oskrbe pa tudi javne razprave o zakonu, iztekajo.
Zato je danes poslanka SD Bojana Muršič, ki vodi aktivnosti poslanske skupine SD na področju zdravstva, ministru zastavila poslansko vprašanje. Z njim ga najprej vprašuje, kdaj namerava zakon dati v javno razpravo, ki bo nedvomno polemična in zahtevna, saj je že v prejšnjem mandatu na prvi predlog zakona prišlo veliko pripomb, ki so tudi sedaj lahko vodilo pri pripravi zakona.
Ključni izziv za ureditev velikih potreb po oskrbi in pomoč v starosti ali ob onemoglosti je seveda sistem financiranja. Socialni demokrati so se že lani pomladi zavzeli, da se financiranje uredi z novo obliko socialnega zavarovanja, za katerega morajo po načelih medgeneracijske solidarnosti prispevati vsi. Samo javno socialno zavarovanje lahko zagotavlja enako in pravično dostopnost do storitev, ki jih starejši potrebujejo za dostojno starost ter pomoč, ki jo v starosti potrebujejo. V tem pogledu je nedavno predstavljena progresivna lestvica za novo zdravstveno dajatev, kot jo je predlagala SD, dober model za to, da se solidarno in glede na višino prihodkov uredi tudi obveznost zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Bojana Muršič tako ministra vprašuje, kakšen sistem financiranja predvideva, kakšen naj bi bil delež sofinanciranja s strani upravičencev (sedaj uporabniki ali njihovi svojci plačujejo kar za 80 % stroškov storitev, medtem ko je potrebno z novim sistemom to sliko potrebno obrniti na glavo, da bo zavarovanje pokrilo vsaj tri četrtine stroškov), ali ob obveznem in javnem zavarovanju predvideva tudi prostovoljna zavarovanja za ta namen.
Zahtevno bo tudi definiranje košarice pravic iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, torej vseh tistih storitev, do katerih bodo zavarovanci upravičeni. Bojana Muršič tako ministra vprašuje, kako bo opredelil pravice iz zavarovanja, kakšen bo postopek ugotavljanja upravičenosti, pa tudi predvideno opredelitev izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe ter razmerja z njimi, z z uporabniki ter nosilcem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (denimo ZSSS) kot plačnikom storitev.
Na velike potrebe po pomoči in oskrbi v starosti moramo odgovoriti kot socialna država. Zato Slovenija nujno potrebuje javno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, da na pravičen in solidaren način pomagamo starejšim in onemoglim.
Bojana Muršič, poslanka Socialnih demokratov
Pri tem Muršičeva ministra opozarja, da od leta 2018 na terenu potekajo različni projekti, namenjeni testiranju različnih možnih rešitev, da bi na podlagi rezultatov izbrali najbolj optimalne rešitve. Zato jo zanimajo rezultati pilotnih projektov, še posebej o oceni potreb in števila potencialnih upravičencev, sistemu za presojo in ocenjevanje potreb, načina koordinacije med različnimi izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe, vloge prostovoljstva v sistemu in vpetost lokalnih skupnosti v učinkovito, vključujoče in dostopno izvajanje storitev.
Socialni demokrati poudarjajo, da je dolgoživost novodobna danost, pridobitev in hkrati tveganje, pred katerim kot posamezniki in kot družba nismo zavarovani. Zato lahko le javno socialno zavarovanje zagotovi enako in pravično dostopnost do storitev, ki jih starejši in onemogli potrebujejo za dostojno življenje in pomoč, ki jo potrebujejo. To je edini način, da kot družba pravično odgovorimo na akutne probleme in neželene trende, kot so velik razkorak med potrebami in možnostmi (tako po nastanitvi v domu kot tudi po drugih oblikah pomoči), velika bremena za posameznika in družine, ki ob skrbi za svojce prispevajo za oskrbo in pomoč starejših “iz žepa”, zasebna plačila pa predstavljajo tri četrtine vseh izdatkov za dolgotrajno oskrbo, pa tudi naraščajoča revščina starejših, še posebej starejših žensk.
