Jani Prednik: Slovenija potrebuje razvoj socialnega bančništva
Poslanec Socialnih demokratov Jani Prednik je ministroma za finance in gospodarstvo zastavil vprašanje o zagotavljanju dostopnih kreditnih in bančnih storitev prebivalstvu. Potem, ko je Banka Slovenije v začetku novembra zaostrila pogoje za kreditiranje prebivalstva, je Prednik z vprašanji obema ministroma opozoril na nujnost, da država omogoči in spodbudi razvoj sodobnega socialnega, etičnega in zadružnega bančništva, vključno s solidarnimi varčevalnimi in posojilnimi shemami za prebivalce, ki so zaradi zaostrene regulative izrinjeni iz bančnega trga.
Ob nedavni zaostritvi pogojev kreditiranja s strani Banke Slovenije je postalo nedvoumno jasno: 300.000 ljudi je postalo dokončno kreditno nesposobnih, še približno enako število pa jih je na meji sposobnosti, pri kateri so jim banke
pripravljene odobriti posojilo. Nedavna razprava na Odboru za finance v Državnem zboru, ki jo je zahtevala SD na predlog mladinskih nevladnih organizacij, je pokazala, da so vir težav potrošniška posojila višjih zneskov s (pre)dolgo ročnostjo. Še vedno si je težko predstavljati, kakšno zvezo ima to z ljudmi z rednimi dohodki, ki po novih pravilih ne premorejo kreditne sposobnosti niti za kredit nekaj tisoč evrov z ročnostjo na 2 ali 3 leta. Jani Prednik zato poudarja, da je odločitve Banke Slovenije potrebno spoštovati, “a to ne spremeni dejstva, da več sto tisoč ljudi nima možnosti najetja niti najmanjšega posojila. Trditve odgovornih na seji odbora, da so tem ljudem še vedno na voljo storitve, kot je izredni limit, pa so pesek v oči, ker gre za najdražje oblike bančnih posojil!”
V mnogih državah, kjer se pojavlja problem nedostopnosti bančnih storitev, se ta problem v praksi razrešuje na dva možna načina: prvi je zatekanje ljudi na sivi in črni trg posojil, drugi pa vzpostavljanje t.i. socialnega bančništva. Na črnem trgu so ljudje prepuščeni na (ne)milost posojilodajalcev, ki pri določanju obresti ne poznajo meja, pri izterjavi pa ne milosti. Takšen scenarij Prednik zavrača: “To ni in ne sme biti rešitev. Potrebujemo razvoj socialnega bančništva, da ljudem po vzajemnih in solidarnih pogojih zagotovimo smiselno alternativo. Take storitve se ponavadi razvijejo v obliki socialnih podjetij, zadružnih bank, hranilnic in posojilnic ter vzajemnih kreditno-varčevalnih shem.”
V Sloveniji moramo za dostopno in pravično kreditiranje razviti tudi nekomercialno in neprofitno ponudbo kreditiranja. Zato pozivam k pripravi načrta razvoja socialnega, vzajemnega in zadružnega bančništva. Denar je preveč pomemben, da bi bil prepuščen pohlepu.
Jani Prednik, poslanec Socialnih demokratov
V Sloveniji pa so v praksi take storitve močno nerazvite in ponekod celo prepovedane. Po naši zakonodaji mora banka delovati kot delniška družba, kar onemogoča vzpostavitev zadružnega bančništva. S spremembami zakona o socialnem podjetništvu v prejšnjem mandatu sicer ni več preprečeno, da bi se taki posli opravljali v okviru socialnega podjetništva, a razvoja na tem področju ni. Naš posojilni trg je strogo reguliran, ne le z nadzorom regulatorja, temveč tudi z zakonodajo, ki posojilno aktivnost pridržuje le najbolj kapitalsko močnim podjetjem. Vsa pravila obstajajo za zaščito stabilnosti trga in potrošnika, v ničemer pa ne odgovarjajo na vprašanje: kaj lahko storijo posamezniki, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi kot potrošniki sodelovali na posojilnem trgu?
Zato je Jani Prednik ministru za finance Andreju Bertonclju in ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku postavil več vprašanj. Zanimalo ga je, kaj bosta kot pristojna ministra storila za to, da se prebivalstvu zagotovijo dostopne kreditne in bančne storitve, med drugim tudi s spremembami zakonodaje, ki bi omogočila in vzpodbudila razvoj socialnega, etičnega in zadružnega bančništva. Vprašal je, kakšne spodbude načrtujeta, da bi se v Sloveniji vzpostavila ponudba etičnega in socialnega bančništva ter solidarnih varčevalno-posojilnih shem za prebivalce, ki so izrinjeni z bančnega trga.
Minister za finance Andrej Bertoncelj je Predniku odgovoril, da se Ministrstvo za finance zavzema za trden in stabilen bančni in finančni sistem v Sloveniji. Pri tem je kot ključno nalogo bank opredelil ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, kot ga definira Zakon o bančništvu ter evropski predpisi. Pri tem je ocenil, da je alternativne modele socialnega ali zadružnega bančništva mogoče vzpostavljati, vendar je regulacija bank na evropskem nivoju postala izjemno zahtevna, zaradi česar banke ne morejo odstopati od načel bančnega poslovanja, odgovornega kreditiranja in zavarovanja posojil. Pri tem je omenil načrtovano državno poroštvo za stanovanjske kredite za ciljno skupino mladih družin, ki ga na Ministrstvu za finance šele pripravljamo.
Jani Prednik s prejetim odgovorom ni zadovoljen. Prepričan je namreč, da je dokončno jasno, da potrebujemo tudi v Sloveniji ponudbo storitev socialnega in vzajemnega bančništva, ki bo ljudem zagotavljala neprofitne storitve za kreditiranje njihovih potreb.
