Ko se ozremo nazaj, smo lahko ponosni. Ko razmišljamo o prihodnosti, moramo biti ambiciozni in pogumni.

Drage občanke in občani Ljutomera, spoštovani gosti!

Nocoj je velik večer, v vseh mislih upornih je sladek nemir, pravičnost slutim, ljubezni izvir … Čas, ki bo prišel, je blizu nocoj!

To so besede Karla Destovnika –Kajuha; slovenskega pesnika, partizana in narodnega heroja, čigar leto obeležujemo letos. Bil je borec za svobodo, ki je želel in slutil za Slovenke in Slovence boljše čase.

Tudi pred 32-imi leti je bil velik večer!.…

… ko smo na Trgu republike v Ljubljani prvič slovesno dvignili novo slovensko zastavo;

… in je tedanji predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan razglasil samostojnost Republike Slovenije;

… tedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar pa je blagoslovil lipo kot simbol slovenstva.

Verjamem, da se spomnite tistega veselega poletnega dne, polnega hrepenenja in pričakovanj, ko smo dobili svojo državo.

Pot do je nje so več stoletji tlakovali naši predniki. Ti so zato, da smo obstali kot narod in da imamo danes svojo državo, umirali na številnih frontah. Pesniki, pisatelji in politiki so v težkih družbenih in socialnih razmerah začeli uporabljati slovenski jezik. Borili so se za pravice Slovencev in zagovarjali politične programe.

Prav tu, v Ljutomeru, je leta 1868 na 1. slovenskem taboru zaživela ideja o Zedinjeni Sloveniji. Na prvem množičnem narodnopolitičnem zborovanju »pod milim nebom« je približno 7 tisoč ljudi zahtevalo temeljne narodne pravice:  rabo slovenskega jezika v šolah, uradih in pri bogoslužju ter Zedinjeno Slovenijo.

Zborovanje v Ljutomeru je utrlo pot taborskemu gibanje, ki predstavlja pomemben mejnik slovenske narodne zavesti. Tisoče Slovencev vseh slojev je sodelovalo na taborih in po demokratični poti izražalo svoje narodne in socialne zahteve. Čeprav je to gibanje kasneje zamrlo, poti nazaj ni bilo. Prebudila se je narodna zavest Slovencev.

In na te dogodke ste – drage občanke in občani Ljutomera – upravičeno ponosni!

Tudi zaradi pogumnih ljutomerskih rodoljubov danes Slovenci živimo v svoji državi, ki smo si jo izborili leta 1991.

25. junija 1991 nismo vedeli, kaj nas čaka. Slutili da, vedeli pa ne. Nihče ni mogel napovedati, kako se bo končala naša pot v samostojnost in neodvisnost. Skušali smo jo izpeljati mirno, z dialogom. A druga stran tega ni sprejela. Udarila je z vojaško silo.

Priprave na osamosvojitveno vojno so v celotni Sloveniji in tudi v Pomurju potrdile enotnost in zaupanje, ki je med ljudmi vladalo že od začetka osemdesetih let. Med ljudmi zaradi političnih pogledov ni bilo omembe vrednega izključevanja, kar je odločilno vplivalo na enotna prizadevanja za osamosvojitev. Slovenci smo dojeli zgodovinsko priložnost!  Pripadniki TO in milice ter celotnih obrambno-varnostnih struktur so se borili z veliko vneme in poguma.

Zato smo zmagali v osamosvojitveni vojni! Ne zaradi orožja, ki vsi vemo, da smo ga imeli malo; ne zaradi boljše izurjenosti; ne zaradi poznavanja terena; ampak zaradi tega, ker smo mi bili za našo državo pripravljeni umreti. Mi smo verjeli, oni niso. Mi smo se borili za svobodo, oni se niso. Volje ljudi ni mogoče zlomiti z vojaško silo!

Vem kaj pomeni posloviti se od svojih bližnjih, ne vedoč ali jih boš še videl. Vem tudi, da se vsi niso vrnili, da so dali največ kar lahko – svoja življenja. Praznovanje dneva državnosti je priložnost, da se jih spomnimo. Njim se moramo posebej zahvaliti. Hvala vsem, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni. To je naša skupna zmaga!

Ko se ozremo nazaj, smo lahko ponosni. Ko razmišljamo o prihodnosti, moramo biti ambiciozni in pogumni.

Danes je naša država del Evrope, ki želi sodelovanje, si prizadeva za skupne vrednote in zna živeti z razlikami. Smo člani Evropske unije, zveze Nato in številnih mednarodnih institucij. Znova bomo člani varnostnega sveta OZN. Smo del razvitega sveta z relativno visoko kakovostjo življenja. Živimo v eni najbolj varnih držav sveta. Dobro nam gre!

To ne pomeni, da je vse v najlepšem redu, ker nikoli ni. Marsikaj še moramo postoriti, da bi zagotovili dostojno življenje vsem našim državljanom.

Draginja in energetska kriza v Evropi, nepredvidljive razmere v gospodarstvu, koncentracija moči in bogastva v rokah peščice… vse navedeno zaostruje družbeni konflikt, ruši zaupanje in predstavlja plodna tla za razvoj populizma, temelječega na nerealnih obljubah in sovraštvu. Ruska vojaška invazija na Ukrajino je pokazala, da mir in demokracija nista nekaj samoumevnega. Zanju se je treba boriti vsak dan.

Krize niso samo preizkušnje, so tudi priložnosti za pozitivne spremembe. Vizija zelene in digitalne Evrope nam je pisana na kožo. Prav za t. i. zeleni in digitalni prehod Evropska unija namenja znatna sredstva. Letos smo vstopili v novo programsko obdobje evropske kohezijske politike. Na voljo imamo 3, 2 milijarde evrov iz bruseljske blagajne, skupaj z nacionalnimi sredstvi pa več kot 4 milijarde evrov za naložbe v bolj zeleno, digitalno, povezano, socialno in pametnejšo državo.

Sredstva za nov naložbeni in razvojni cikel so na voljo. In ker sem veliko med ljudmi, vem, da imamo tudi znanje. Imamo sposobne, ustvarjalne in delovne ljudi. Kako bomo to izkoristili, je najbolj odvisno od nas samih.

Na vseh nas je, da gradimo socialno in pravično družbo; da poskrbimo za šibkejše in ranljive; da spoštujemo dostojanstvo vsakogar!

Na nas je, da si prizadevamo za sodelovanje, spoštljiv dialog in enotnost, ki nas je povezovala ob ključnih mejnikih zgodovine našega naroda.

Naša odgovornost je, da našim otrokom in vnukom zapustimo dobre temelje, življenje v medsebojnem razumevanju in spoštovanju, brez sovraštva in brez zamer.

Spoštovani!

Nocoj je v Ljutomeru velik večer!

S ponosom praznujemo rojstni dan naše države; praznik vseh državljank in državljanov Slovenije!

Drage občanke in občani Ljutomera, vsi, ki ste se danes zbrali tukaj, sprejmite moje iskrene čestitke ob državnem prazniku.

Srečno Slovenija!