Meira Hot s konkretnimi predlogi za hitrejšo pomoč države ob naravnih in drugih nesrečah
Poslanka Socialnih demokratov je v vprašanju ministru za finance dr. Andreju Bertoncelju in ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu opozorila na težave, ki občine spremljajo ob sanaciji naravni nesreč. Občine in gospodinjstva namreč predolgo čakajo na finančno pomoč države, ocenjena škoda pa velikokrat ni primerljiva s stroški celovite sanacije škode, ki so lahko tudi do trikrat večji od ocenjenih. Meira Hot pravi, da se “Slovenija, tako kot tudi ostali svet, vedno pogosteje srečuje z vremenskimi ujmami in naravnimi nesrečami. Zato je toliko bolj pomembno, da država občinam in posameznikom pomoč zagotovi čim bolj učinkovito in čim prej, pa tudi, da imajo občine na voljo mehanizme, da si pri odpravi škode, lahko učinkovito in hitro pomagajo tudi same.”
Zato je Meira Hot pozvala k ustreznim spremembam Zakona o financiranju občin, s katerim bi občinam omogočili posebno vrsto zadolževanja za sanacijo posledic naravnih nesreč. Takšno posebno zadolževanje bi moralo imeti manj stroga pravila, čeprav bi se vštevalo v največji obseg možnega zadolževanja. Občine bi se denimo zadolžile za investicijsko vzdrževanje oziroma investicije na stvarnem premoženju zaradi odprave posledic škod po naravnih nesrečah, kot so potres, poprave, zemeljski in snežni plazovi, toča, žled ter druge nesreče, kar bi omogočilo celovito in dolgoročno varno obnovo.
Ob naravnih nesrečah pa veliko škode na svojih domovih utrpijo tudi posamezniki. Meira Hot je izpostavila hitro in učinkovito pomoč gasilcev, civilne zaščite, nevladnih organizacij in prostovoljcev, medtem ko morajo na finančno pomoč države čakati vsaj 9 mesecev in več: “To obdobje je absolutno predolgo, še zlasti, ko naravne nesreče prizadenejo posameznike, ki so že sicer v težkem socialnem položaju in pogosto svojega premoženja sploh nimajo zavarovanega ali pa je to izredno skromno.” Zato je predlagala, da vlada pripravi tudi takšne zakonodajne spremembe, ki bomo omogočile hitrejše in učinkovitejše odzivanje države pri zagotavljanju pomoči posameznikom, ki jim nastane škoda zaradi naravnih in drugih nesreč.
Mag. Meira Hot
Minister Bertoncelj je v odgovoru dejal, da se vlada zaveda problematike financiranja odprave posledic naravnih nesreč. Pri tem je spomnil, da je namen proračunskih rezerv, ki si jih mora oblikovati vsaka občina, prav odpravljanje posledic naravnih nesreč, da pa tudi po obstoječi zakonodaji občine niso omejene, da se zadolžujejo tudi za sanacije posledic nesreč. Spomnil je na proces razbremenitev občinskih stroškov, ki poteka med vlado in združenji občin, pa tudi na povečan obseg zadolževanja občin iz sedanjih osem na devet odstotkov realiziranih prihodkov v letu pred zadolževanjem. V odgovoru se je zavzel za ohranitev enovitega sistema zadolževanja brez novih izjem. Minister Zajc je na drugi strani obljubil, da bo vlada že v začetku novega leta v javno razpravo poslala predlog sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerim bo omogočeno, da država zagotovi akontacijo pomoči še preden pride do končne ocene škode, s tem pa bistveno pospeši akcijo zagotavljanja potrebne pomoči. Zajc pričakuje, da je lahko zakon sprejet do konca prihodnjega leta. Omenil je tudi spremembe zakona o vodah, ki dajejo Direkciji za vode tudi možnost postavke za intervencije v škodi, ki nastane na vodni infrastrukturi, na vodnem in na priobalnem ozemlju.
V zahtevi za dopolnitev odgovorov je Meira Hot spomnila, da je pristojna komisija Državnega sveta v začetku letošnjega leta pripravil konkretne predloge za izboljšanje sistema varstva pred naravnimi nesrečami, med drugim tudi akontacijo za to, da prizadete občine do pomoči pridejo čimprej.
